MENU‎ > ‎Aktualno‎ > ‎

Objave-Aktualno

Naglušnost, Boris Horvat Tihi

objavljeno: 29. maj 2019 01:22 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 29. maj 2019 06:08 ]

Naglušnost 


V Sloveniji živi več kot 200.000 naglušnih oseb z različnimi okvarami sluha. Velika večina je starejših od 65 let, ki se z izgubo sluha soočajo popolnoma drugače kot mlajše generacije. Okvara ali izguba sluha ni enostranska zadeva, ločimo različne okvare, načine in stopnje izgube sluha, ki so bistvenega pomena za razumevanje govora in vključevanje v socialno okolje. Človeško uho ima dve osnovni funkciji, ena je sluh, druga pa ravnotežje in ti dve funkciji sta lahko bistvenega pomena za funkcionalnost posameznika. Kdor pozna simptome ali načine obnašanja naglušnih oseb, lahko kaj hitro prepozna osebo z okvaro sluha; posameznik ne sodeluje, izmika se družbi in pogovorom in se počasi samoizolira z vsemi negativnimi posledicami vred. Statistika pove, da je nekako ena tretjina, se pravi cca. 70.000 uporabnikov slušnih aparatov, dve tretjini ljudi pa je takšnih, ki še iščejo prave rehabilitacijske poti. Soočanje z izgubo sluha bi lahko razdelili v tri sklope. Prvo je samopriznanje, ki traja tudi več let, preden se človek zave, da potrebuje slušni aparat. K temu samopriznanju pa največkrat pripomorejo tudi sorodniki, prijatelji in znanci, ki se preprosto naveličajo večnega ponavljanja in vseh ostalih težav, ki jih prinaša izguba sluha. Druga faza je iskanje ustreznega slušnega aparata, predvsem primerno nastavljenega, saj le pravilno nastavljen slušni aparat je podlaga za uspešno uporabo. Tretja faza je navajanje na življenje s slušnim aparatom, kajti slušni aparat ni neka čudežna rešitev, ki čez noč odpravi vse komunikacijske težave, ampak je le pripomoček, ki pomaga v idealnem in prilagojenem okolju. Poleg uporabe slušnega aparata pa se je treba naučiti uporabljati še številne tehnične pripomočke, ki olajšajo razumevanje socialnega okolja.

Nekateri se nikoli ne sprijaznijo s svojo naglušnostjo in se rajši zaprejo v svoj svet, jezni na vse, ki jih ne razumejo. Nekateri od tistih, ki to prvo fazo prebrodijo, obupajo v drugi fazi, ker jim gredo vsi novi zvoki, ojačani s slušnim aparatom, na živce in se jih ne zmorejo navaditi. Tisti, ki se prebijejo do tretje faze, pa potrebujejo še obilo volje in potrpljenja, da se naučijo živeti s slušnim aparatom in vso ostalo tehnologijo, ki je na razpolago. Ne uspe vsem, ampak tistim, ki pa uspe, je pa običajno žal, da so toliko časa odlašali z uporabo slušnega aparata, ker šele v tej fazi spoznavajo vse prednosti uspešne rehabilitacije.


Vsi tisti, ki do te uspešne rehabilitacije niso prišli, pa potrebujejo pomoč vseh: stroke, akustikov in tudi pomoč civilne družbe in posameznikov, ki so vse te življenjske faze sami izkusili in želijo predvsem pomagati naglušnim sotrpinom, ker so sami spoznavali vse pluse in minuse na tej rehabilitacijski poti. In vsa ta množica nerehabilitiranih naglušnih oseb potrebuje neposredno osebno pomoč na terenu.

Starostna doba se povečuje in po statističnih podatkih je v Sloveniji že več kot 400.000 starejših oseb nad 65 let in posledično je polovica oskrbovancev v domovih starostnikov naglušnih in je zanje še kako pomembno prilagojeno okolje, sicer se v aktivnosti ne vključujejo. So jim dostopne in razumljive vse kulturne prireditve in dejavnosti? To je zelo pomembno vprašanje za njihovo produktivno in socialno vključenost.

Vprašanje dostopnosti ni problem samo v institucionalnih zavodih, ampak je problem tudi v splošnem družbenem okolju. Velika večina naglušnih starostnikov se z okvaro sluha sooča v domačem okolju, kjer je možnosti aktivnega preživljanja prostega časa veliko več, seveda le, če je okolje prilagojeno. Mnogi starostniki si najdejo sorodne duše v različnih ljubiteljskih dejavnostih, ampak tam naglušnih po navadi ni. Če razumemo problematiko naglušnosti, potem je povsem razumljivo, zakaj jih ni. Preprosto zato, ker ne slišijo vsega in tudi ne razumejo in ti komunikacijski šumi velikokrat vodijo v komične situacije, ki so za občutljive duše lahko tudi tragikomične. Ni vedno lahko biti tarča posmeha in šaljivih dovtipov sovrstnikov, ni lahko ne v otroških letih, ne v srednjih letih in niti ni to lahko prenašati v tretjem življenjskem obdobju.

Ni lahko vse življenje opozarjati in ozaveščati okolice v čem je problem naglušnosti, pa tega mnogi še vedno ne razumejo povsem, in ni lahko vseskozi prepričevati odločevalce, kaj je nevidna invalidnost in zakaj se počutimo zapostavljene, če nam TV oddaje ali kulturni dogodki niso dostopni ali razumljivi. Ni lahko biti izoliran in odrinjen, če ni prilagojenosti in razumevanja. Ni lahko biti diskriminiran v nobeni družbi, tudi v lastni reprezentativni organizaciji ne. Imamo štiri reprezentativnosti in naše zgodbe bi morale biti skupne na vseh področjih, v programih, zakonodaji, projektih, kulturi in športu, če se favorizira samo ena reprezentativnost na druge, se pa pozablja in odrinja, potem to ne more biti naša skupna zgodba in bi bilo mogoče boljše če si gradi vsak svojo. 


Boris Horvat Tihi
predsednik Odbora naglušnih
podpredsednik ZDGNS (Zveze gluhih in naglušnih Slovenije)





Ilustracija iz unikatne knjige - Me slišiš, Mi senti, Do you hear me; Nika Korsič, 2006

------

Pogoji za uporabo slušnega aparata:

 1. Čimmanjša stopnja izgube sluha,
 2. Tišina v okolju (čimmanj hrupov),
3. Ustrezna bližina (dovolj blizu sogovorniku ali skupini),
4. Dobro delovanje jezika (bogat besedni zaklad).






Umetniški simpozij Likovni eko

objavljeno: 10. maj 2019 22:50 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 17. jun. 2019 09:42 ]


Umetniški simpozij

LIKOVNI EKO


Datum izvedbe projekta 21. - 23.06.2019

Kraj: Izola


Simpozij


Umetniški simpozij LIKOVNI EKO je namenjen umetnikom (vizualni umetniki, literarni umetniki, plesalci, glasbeniki …)  iz Slovenije in tujine. Simpozij bo trajal tri dni, v Izoli. Tema simpozija bo ekologija: opozarjanje in ozaveščanje o pomembnosti ekologije, čim manjše produkcije odpadkov, zelene proizvodnje, pomembnosti narave, dreves in ogroženih živalskih vrstah itd ...


Zato smo dali ime LIKOVNI EKO (eko, kot ekološko, kot ekonomska naravnanost - in eko kot echo - odmev EHO, ali kot vmesnik “eko”, evo, itd …). Simpozij bo zelo intenziven, po konstruktivnih debatah (razpravah, predavanjih ...) in razmišljanjih - (ki bi jih tudi zapisali in objavili v Spletnem času (v nadaljevanju SČ) bomo ustvarjali umetniška dela - slike, fotografije, instalacije, besedila, plesne in glasbene točke, ki bodo udarno in očitno opozarjale na pomen zmanjšanja onesnaževanja in ohranjanja harmonije v naravi, živalih in človeku. Poskrbeli bomo tudi za strokovna predavanja** (vsi predavatelji bodo znani kasneje).


VEČ INFO: KLIK





Srečanja, predavanja, delavnice in ustvarjalni prostor bodo v ateljeju LKD Marionette (Gregorčičeva ulica 21, Izola), ki se nahaja v samem središču starega dela Izole in je pomembno stičišče kulturnih in drugih društvenih dejavnosti.

Naše skupno delo bomo predstavili v obliki javne prireditve in fizične razstave v galeriji v Sončni dvorani (Ulica Giordano Bruno 6, Izola) in v Virtualni galeriji spletnega časopisa, ki ga ureja KD VNL, Spletni Čas.


Sodelujoči strokovni vodje in predavatelji bodo tudi napisali strokovno kritiko, članke pa bomo objavili v Spletnem Času.

Namen in cilj simpozija

S projektom stremimo k inkluzivni metodiki umetniškega udejstvovanja in s tem spodbujamo ustvarjalno dejavnost in kritično presojanje stanja v Sloveniji na področju ekologije ožjega in širšega okolja.


Poudarek je tudi na razvoju kakovostnega programa in pomena vzgoje, otrok in odraslih. Želimo poiskati trajnostne rešitve v smislu, da bomo skozi simpozij odpirali vprašanja in možne rešitve preko umetniškega udejstvovanja, kulture in učinkovite vzgoje o pomenu ekološko naravnanega mišljenja in delovanja, s poudarkom na skrbi za okolje.


Program*: na tej povezavi






Partnerji in sponzorji


  • Dagal d.o.o - S Studiom DAGAL smo dogovorjeni, da bodo udeleženci Umetniškega simpozija LIKOVNI EKO v času simpozija imeli 20% popust pri nakupu umetniškega materiala in ostale storitve.

  • Caffé alle porte -  S kavarno Caffé alle porte smo dogovorjeni, da bodo udeleženci Umetniškega simpozija LIKOVNI EKO v času simpozija imeli 20% popust pri postreženi pijači in hrani.


           http://www.jskd.si/          https://www.facebook.com/ProvideoSolutions/


http://www.marionette.si/              https://sites.google.com/a/inovelmedia.si/favnistika/             



https://www.facebook.com/feelcolorperformance/          https://www.facebook.com/Caffealleporte/



FOTOGRAFIJE: arhiv KD VNL





*Program je okviren, pridržujemo si pravico do spremembe.
**Predavanj se lahko brezplačno udeležijo tudi tisti, ki ne sodelujejo na simpoziju.



Prijavnica

http://www.inovelmedia.si/home/natecaji/objave---natecaji/natecajzakratkozgodbo2019

Literarni večer v Izoli

objavljeno: 3. apr. 2019 20:01 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 3. apr. 2019 20:23 ]

Na Obali radi pripovedujemo zgodbe in pišemo, pesmi in literarna besedila. Veliko nas je, ki imamo kaj povedati in predvsem se radi družimo, izmenjujemo izkušnje in se spodbujamo pri ustvarjanju. 

Kulturno društvo VNL je mlado društvo, ustanovljeno pred tremi leti. Programe delovanja še oblikujemo, dopolnjujemo in nadgrajujemo. 

Želimo si, da bi postali literarno večeri v Izoli odprti za čimveč ljudi, ki jih druži lepa beseda in Atelje Mari o net.te prijeten prostor za druženje. 


Naj postanejo literarni večeri v Izoli stalnica 


Vljudno vabljeni  

v Atelje Mari o net.te,  
na Gregorčičevi 21, v Izoli (2. nadstropje) 

Literarni večer 

v petek, 5.4.2019 ob 20.uri 


Pridružite se nam, brali bomo svoje pesmi in literarna besedila, kramljali in lepo nam bo! 


Srečujemo se vsak prvi petek v mesecu. Naslednji termin je 
3. maj 2019. 



Fotografija: 1. literarni večer, 1.marec 2019



Spletni čas, V.Č
Fotografije: arhiv Spletnega časa






Literarni večer, E.G.

objavljeno: 4. mar. 2019 22:29 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 4. mar. 2019 22:37 ]

Zvečer v petek, 1. marca, je v prostorih Lutkovnega društva Mari.o.Nette, ko so ostala društva odhitela koncu tedna naproti, gorela luč ob spremljavi svečk in recitiranju poezije tako v slovenskem kot v italijanskem jeziku v okviru prvega literarnega večera Kulturnega društva VNL.  

Prisotnost samih udeleženk ni priklicala dežja, je pa pričarala sproščeno in domače vzdušje ob sladkem prigrizku, kjer so pesnice delile svoje sladke in manj sladke izkušnje iz svojega literarnega delovanja. Prostor stare italijanske šole v Izoli, v katerem je še vedno čutiti pozitivno energijo in razposajenost, ki sta ostali za nekdanjimi učenci, je dodal svojo noto, da so se prisotne sprostile in pustile svojim kreacijam prosto pot. Skupna jim je bila ljubezen do pisanja, ki sega v mlajša leta. Ne bomo rekli 'mladostniška', saj so vse še rosno mlade ☺. Združuje pa jih tudi vera posameznega človeka vanje bodisi neposredno z besednimi spodbudami, danimi priložnostmi, ali posredno ne da bi ta oseba vedela, koliko je s svojo vero v pesnice pripomogla k temu, da so nadaljevale s pisanjem ali ponovno našle zaupanje vase in si upale iti naprej. Poudarile so, kako pomembno je, da nekaj minut vsakdana posvetimo sebi in izključno sebi, izklopimo zunanji svet in pustimo roki, da piše po papirju od preprostih trenutnih besed, ki se podijo po glavi, do bolj dodelanih, o katerih premišljujemo. Prisotne niso bile od muh, saj jih povezujejo tudi številni dosežki na področju literature v obliki objavljenih poezij, izdanih pesniških zbirk, pohval s strani priznanih oseb in poznavalcev ali v obliki prejetih nagrad za literarno udejstvovanje. Vsaka je s prisotnimi delila še manjši zalogaj svojih pesnitev in s tem pobožala po ušesih. 



V Kulturnem društvu VNL si prizadevamo, da bi organizirali več literarnih večerov, zato je cilj, da bi se izvajali 

vsak 1. petek v mesecu


Ko lebdi umetnost, E.G.

objavljeno: 15. feb. 2019 00:31 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 14. mar. 2019 06:42 ]


Ko lebdi umetnost 
8. februarja se vsako leto spominjamo smrti našega največjega slovenskega pisatelja Franceta Prešerna, ki ob svoji dvestoletnici smrti še vedno marsikateremu umetniku predstavlja navdih, njegovo delo pa je za slovenski narod preraslo v veliko simbolno vrednost. Ob priložnosti slovenskega kulturnega praznika so v Izoli priredili tridnevno praznovanje v kulturnem duhu, ki je del vsakega od nas, ki vsakodnevno to kulturo ustvarjamo, oblikujemo in plemenitimo.

V galeriji Alga je Kompanija Izolana, ki je poskrbela za glasbeno popestritev, pozdravila obiskovalce, ki so se zbrali na otvoritvi razstave Lebdenja, s katero se je predstavila mlada umetnica, aktivna na več področjih, med katerimi najbolj izstopajo slikarstvo, grafika, fotografija in oblikovanje. Nika Korsič je zaključila študij leta 2009 na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah iz področja Vizualnih in scenskih umetnosti, smer Dekoracija. Kasneje se je leta 2012 vpisala v Ljubljano na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v smeri Video in novi mediji. Ustvarja že od vedno, zato je na svoji umetniški poti od leta 2004 za seboj pustila že ogromno stopinj, ki se odražajo v sodelovanju na 16 skupinskih in 5 samostojnih razstavah in umetniških projektih tako doma kot v tujini. Umetniško udejstvovanje Nike Korsič se ne omejuje zgolj na slikanje, temveč se širi na druge dejavnosti kot so pisanje, grafično oblikovanje ter uredništvo spletnega časopisa Spletni čas in Kulturnega društva VNL, ki ju je ustanovila. Ves prosti čas nameni slikanju ali sproščanju v naravi. Ustvarja v različnih tehnikah in formatih, svoj lastni umetniški izraz pa še išče, kot pravi sama. 

Na tokratni razstavi se z 12 slikami predstavlja v figuraliki. Na njih opazujemo motive teles, naslikanih v različnih položajih in kot opisuje Iztok Geister Nikino umetniško izrazno moč, telesa poležujejo na ozadjih ne da bi pri tem lebdela kot oblaki na nebu, ampak odstopajo in se odmikajo od nečesa nedoločnega. Med pisanim pohodom med slikami se morda zazdi, da ozadja ni, naslikana privzdignjena telesa ozemljene teže pa kljub temu silijo v ospredje. Občutek dajejo, da so obešena sama nase, še opisuje Iztok Geister, in da lebdijo v prostoru. Na telesih tudi ni nikakršne sledi sentimentalnosti, vseeno pa to niso mrtve figure, saj ne ležijo kot hlodi, ne stojijo kot debla in ne blodijo kot duhovi, temveč lebdijo v legah veselja v osrečujočih položajih, Nika si jih je upala naslikati barvita, nabita s pogumom, polna poguma in notranje lepote, zato barvno prekipevajo. Obrazi na figurah govorici teles nimajo kaj dodati, saj se odražajo kot maske. So pa naslikani živo in kadar so individualno prepoznavni, jih spremlja ironično sramežljiv nasmešek, kot bi želeli opominjati, naj nas ta ne zavede in naj ne pozabimo prisluhniti govorici telesa v polnem barvnem razcvetu. Zato nas slike Nike Korsič privlačijo, da jih razstavljene obiskujemo in občudujemo, obenem pa govorijo same po sebi, je dodala še Nika in zaupala, da sta delo in priprava razstavljene serije njen umetniški slog še bolj izpopolnila. Potrebne je bilo veliko zagnanosti in vztrajnosti, da serija slik po dveh letih pripravljanja lebdi v galeriji. 

Razstava bo na ogled cel mesec, obiščete jo lahko od ponedeljka do petka od 10.00 – 12.00 in v popoldanskem času v ponedeljek, sredo in petek od 16.00 – 18.00. Ob sobotah in nedeljah zaprto. 

Lepo vabljeni v barvno lebdenje.

Otvoritev razstave, Nika Korsič (desno), Branka Lipar, organizatoka in koordinatorka kulturnih prireditev, CKŠP Izola, 7.2.2019

Na otvoritev razstave je prišlo veliko Izolanov, tudi izolski župan, Danilo Markočič in njegova soproga Viljanka, 7.2.2019


http://www.nikakorsic.si/
Slika: Na stopnicah, 2017, olje na platnu, 70x100

http://www.nikakorsic.si/

Slika: V objemu, 2019, olje na platnu, 100x70


Slike si lahko ogledate TU.



Napisala: Erika Gregorič
Fotografije iz razstave: Alterr Magick, 2019







O izrazni moči slikarstva Nike Korsič - Lebdenja

objavljeno: 13. feb. 2019 13:26 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 14. mar. 2019 06:43 ]

O izrazni moči slikarstva Nike Korsič

LEBDENJA



http://www.nikakorsic.si/

Slika: Med rjuhami, 2019, olje na kartonu, 100x70

Telesa na slikah v različnih položajih poležujejo na ozadjih. Ne lebdijo v praznem kot oblaki na nebu, vedno odstopajo od nečesa, se odmikajo od nečesa, se odlepljajo od nečesa, nečesa nedoločnega. A tudi če se zdi, da ozadja ni, telesa kljub temu silijo v ospredje. Njihova teža je odzemljena. Pa vendar dovolj tehtna, da vztrajajo.

Privzdignjena so ta telesa, obešena sama nase, lebdijo v prostoru. Kako to zmorejo, ne vemo. So povsem samozadostna, zadovoljna sama s seboj, s svojo robato očarljivostjo. Osenčena so z lastno, notranjo svetlobo in sence so njihove mišice, te jih premikajo.

Postave teh likov so gibčne, vendar hladne, zamrznjene v gibanju, shranjene v skrinjah srhljive lepote. Gledalca zmrazijo in spečejo hkrati, kot če primeš ledeno mrzlo železo. Četudi naj bi rože oddajale toplino, so to še vedno le ledene rože na okenskih šipah. Tudi na telesa rogovilah ni nikakršnega ivja sentimentalnosti.

Pa vendar to nikakor niso mrtve figure, ne ležijo kot hlodi, ne stojijo kot debla in ne blodijo kot duhovi, temveč lebdijo v legah veselja, v osrečujočih položajih. Osrečuje jih barva zanosa. Upajo si biti barvite, nabite s pogumom. Polne so poguma notranje lepote, zato barvno prekipevajo.

Kaj pa obrazi, sporočajo kaj? Če so le maske, kot je videti na večini slik, potem sporočajo le to, da govorici teles nimajo kaj dodati. V tem likovnem baletu breizrazne obrazne poteze ne povedo veliko, brlijo bolj z lunino kot sijejo s sončno svetlobo. Kadar pa so obrazi naslikani živo, kadar so individualno prepoznavni, jih preveva nekakšen ironično sramežljiv nasmešek, kot bi nas opominjali, naj nas ta ne zavede, naj ne pozabimo prisluhniti govorici telesa.

Brezspolno telo je kot teloh, bitje z dvignjenim cvetom in pritlehno pernato listno rozeto, z minljivim spomladansko belim obrazom in večnim zimzelenim telesom. Barve letnih časov držijo naslikana bitja pokonci ne glede na položaj telesa, vendar zimzelene lege teles preživijo vse letne čase. Če so obrazi ospeli, so pa njihova telesa v polnem barvnem razcvetu. Zato nas slike Nike Korsič privlačijo kot panjske končnice čebele, da jih razstavljene obiskujemo in občudujemo.


Iztok Geister


http://www.nikakorsic.si/

Slika: V objemu, 2019, olje na platnu, 100x70



Razstavo v galeriji Alga si lahko ogledate do 7. marca 2019. Vabljeni!


GALERIJA ALGA Kristanov trg 1, 6310 Izola

Ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek : 10.00 – 12.00
ponedeljek, sreda in petek: 16.00 – 18.00
Sobota, nedelja in prazniki: zaprto



http://www.nikakorsic.si/

Fotografija: Postavljanje razstave v galeriji Alga, februar 2019


Slike si lahko ogledate TU.






Zakaj pišem?, avtorica: Monika Bukovec, januar 2019

objavljeno: 21. jan. 2019 22:19 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 21. jan. 2019 22:31 ]


Zakaj pišem? 

Slišala sem že, da ljudje pravijo, da tisti, ki veliko berejo, slej kot prej tudi sami pomislijo, da bi se preizkusili v pisanju. Branje me je obsedlo takoj, ko sem začela brati in glede na vse dogodke in spremembe v življenju, so knjige postale moja stalnica. Brala sem vedno in vsepovsod; zjutraj, pozno zvečer, doma, na avtobusu, celo med šolskimi odmori, na morju, v zdravniški čakalnici, na maturantskem izletu, sedaj berem tudi med malico v službi, če seveda nimam družbe. In pisanje? Začelo se je popolnoma nezavedno z branjem, zelo zgodaj, v prvih razredih osnovne šole, še preden sem slišala za domnevo iz prvega stavka. 

Če bi me nekdo vprašal zakaj pišem, te dejavnosti ne bi znala obrazložiti ali je opravičiti z več utemeljenimi razlogi. Pišem zato, ker hočem, ker to želim. Mogoče ker sem občudovalka zavitih metafor, humorja, zapletene kriminalne zgodbe, ironije in učenja nasploh ter hočem tudi sama ustvariti nekaj, kar bi bilo vredno občudovanja. Morda tudi zato, ker je to moja prva otroška »poklicna« želja in ker je nekdo nekoč izrekel domnevo, da se moramo včasih spomniti na otroške želje, saj izvirajo iz iskrenosti in nepreračunljivosti. Otroškost je lahko zadnji stik z domišljijo, to pa se želimo pišoči na vsak način ohraniti. Življenje skozi oči Pike Nogavičke se kaže bolj noro, vživljanje v mlečnozobega Petra Pana med enim izmed njegovih poletov in zavračanje odraslosti, kot skorajšno teorijo zarote, pa ekstravagantno. Pisec, nepopravljiv firbčen vedoželjnež glede uma in življenja, se kot pogumen kamikaze vrti v tej drugi dimenziji (če ga Peter Pan povabi s seboj) in z radovednostjo starih tercialk išče vpogled v neslutene ideje. 

Seveda, ko si je potrebno izbrati poklic, je lahko sanj konec. Starši in svetovalci na šoli preračunavajo verjetnost služb, ponujajo možnost izbire glede na opravljen inteligenčni test, otroka z razpršenimi zanimanji pa zanima vse od književnosti, zgodovine, geografije in še marsikaj, čemu odrasli pravijo lep poklic. Tole sicer ne spada ravno v to mini »esej«, kolumno ali karkoli že, a resnica je, da je potrebno ostati v življenju prizemljen in tu se moram brez ironije strinjati, da si je pametno zraven pisanja izbrati tudi poklic.

Vendar želja … Čeprav je rahlo poniknila v najstniških letih, če odštejem izmišljene romantične zgodbice še neizpolnjenih ljubezni, ki jih je odplaknila voda v stranišču, da jih ne bi kdo našel, se je želja vrnila. Ne vem, zakaj in kako, nezavedno ali po razmišljanju o tem, kaj sploh želim in na koncu ugotovitvi, da do nobenega dela v življenju ne čutim takšne strasti, kot do pisanja in branja.

Čeprav rada čistim kopalnico, sadim na vrtu, pijem kavo in hodim na morje, bi se v prid pisanja lahko odrekla katerikoli od teh aktivnosti. Če bi seveda kdo drug opravil gospodinjska opravila. :-)

Verjamem, čeprav v resnici ne vem, a upam, da obstaja nekaj višjega, kar me vztrajno potiska v to početje. Nekateri domnevajo marsikaj o energijah, o tem, zakaj smo tukaj in vsekakor želim verjeti v duhovnost, saj me fascinira. Včasih, žal redko, ko se mi nasmehne muza, kot pravijo pisatelji in me pograbi prav posebno stanje, v katerem lahko, če je neprekinjeno, res napišem nekaj dobrega, takrat o teh domnevah sploh ne dvomim. Val evforičnega navdušenja je vse, kar čutim in hormoni sreče v meni ponorijo.

Težava je večja, ko sem jaz pripravljena, muza pa spi. Brala sem o tem, kako so šli nekateri pisci v ekstreme, s pitjem zelo pretiranih količin kave ali alkohola. Nobeno od teh dveh omenjenih pijač, meni osebno ni bilo v znatno pomoč pri iskanju inspiracije. Moram pa priznati, da sem zadnjič poskusila nekaj, kar sem sama poimenovala glasbena terapija. Kako čudno se sliši pisanje, ob poslušanju psihedeličnih Pink Floydev, v skoraj čisti temi, ko gori le lučka nad kuhinjsko napo? Jaz osebno, vajena raznolikih eksperimentov, sem to dejanje vzela še kot en preizkus iskanja idej in besed, med katerimi je navaden Damjan Novak postal tisto kar je želel - Damjan Car. Če se ne bi zgodila nenadna prekinitev in pričakovano vprašanje, ali se mi je popolnoma zmešalo, bi to zgodbo morda že poslala naprej in čakala na komentar. Zato pa nameravam danes to seanso ponoviti. Upam, da bodo Pink Floydi mojo muzo prebudili ter, da mi bo spočita pripravljena prišepniti kaj nepričakovanega.

Kakorkoli že, v življenju je potrebno imeti cilje. Ker je pisanje dobre zgodbe nekaj, kar me motivira in osrečuje, se bom tega oklenila, pa gor dol energije in poslanstvo. In sploh ne potrebujem drugih razlogov. :-)


Napisala: Monika Bukovec


O avtorici

Veliko berem in se preizkušam v pisanju različnih besedil. Leta 2016 sem izdala slikanico Miklavž in modrosti sveta pri založbi Družina, po kateri je bila 2017 posneta radijska igra pri radiu Trst. Za radijsko igro Polomija po žensko, sem prejela tretjo nagrado in je bila prav tako predvajana na radiu Trst v letu 2017. Po zmagi na natečaju za najboljšo kolumno pri Lokalne Ajdovščina, sem nekaj časa pisala kolumne. Oktobra 2018 sem zmagala na natečaju Koroška v besedi. Moja zadnja zgodba je objavljena v reviji Spirala.

Fotografija: osebni arhiv avtorice, Praga 2018


Preberite še njeno kratko zgodbo Sinoči.

Potovanje okoli sveta

objavljeno: 15. jan. 2019 01:58 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 15. jan. 2019 02:16 ]


Potovanje okoli sveta 

V Spletnem času bomo naslednje štiri mesece objavljali potopisne zapiske Zarje Trkman, naše sodelavke, ki se je 5. januarja 2019, sama odpravila na dolgo potovanje okoli sveta s križarko Costa Luminosa. 

Naši redni bralci Zarjo že dobro poznajo in berejo njene članke v rubriki Vse-eno, in tudi vedo, da je Zarja, polna optimizma, mladostna in pogumna, čeprav jo je bolezen pred nekaj leti spravila na voziček in težje govori. Za nekdanjo profesorico športne vzgoje, to, da ne zmore hoditi, ne predstavlja nobene ovire, kajti popolnoma je samostojna in tudi iznajdljiva pri premagovanju arhitektonskih ovir, s katerimi se dnevno srečuje. Vozi avto in se velikokrat sama odpravi na krajše izlete, pa tudi na daljše dopuste po različnih krajih Slovenije, pa tudi Hrvaške in Bosne.  

Čeprav je sprva načrtovala le 7-dnevno križarjenje po Sredozemlju, jo je ob brskanju in iskanju ustreznega potovanja, premamila ponudba 113-dnevnega potovanja okoli sveta. Potovanje pa ne bo zgolj potovanje, kajti v tem času bo, poleg raziskovanja eksotičnih dežel, krajev in spoznavanja različnih kultur, pisala knjigo, nekakšno nadaljevanje svoje prvenke Iskrena, ki je bila izdana lani. 

Zarja živi polno življenje kljub svojim omejitvam gibanja.


Velik poklon Zarji Trkman, ki je smela in pogumna ženska! Veselimo se branja njenih zabeležk in odlomkov njene prihodnje knjige.
   


Načrt potovanja okoli sveta

Da ne bi zanjo preveč skrbeli, kje trenutno je, kot je sama rekla, je na svoji fb strani objavila načrt potovanja:

1. Benetke, Italija 17:00
2. Bari, Italija 13:00 19:00
3. plovba
4. Civitavecchia (Rim), Italija 08:00 22:00
5. plovba
6. Marseille, Francija 07:00 18:00
7. Barcelona, Španija 08:00 18:00
8. plovba
9. Casablanca, Maroko 08:00 23:00
10. plovba
11. Santa Cruz (Tenerife), Kanarski otoki 08:00 18:00
12. plovba
13. plovba
14. plovba
15. plovba
16. plovba
17. Recife, Brazilija 08:00 18:00
18. plovba
19. plovba
20. Rio de Janeiro, Brazilija 13:00
21. Rio de Janeiro, Brazilija 17:00
22. plovba
23. plovba
24. Buenos Aires, Argentina 09:00 19:00
25. Montevideo, Urugvaj 08:00 17:00
26. plovba
27. Puerto Madryn, Argentina 09:00 18:00
28. plovba
29. plovba
30. Ushuaia, Argentina 08:00
31. Ushuaia, Argentina 16:00
32. plovba
33. Punta Arenas, Čile 08:00 19:00
34. plovba
35. plovba
36. Puerto Chacabuco, Čile 08:00 16:00
37. Puerto Montt, Čile 09:00 18:00
38. plovba
39. San Antonio, Čile 08:00
40. San Antonio, Čile 18:00
41. plovba
42. plovba
43. plovba
44. plovba
45. Easter Island, Čile 08:00
46. Easter Island, Čile 18:00
47. plovba
48. plovba
49. Pitcairnski otoki (plovba) 12:00 15:00
50. plovba
51. plovba
52. Papeete (Tahiti), Francoska Polinezija 08:00 18:00
53. plovba
54. Rarotonga, Cookovi otoki 08:00 18:00
55. plovba
56. plovba
57. plovba
58. plovba
59. Tauranga, Nova Zelandija 07:00 17:30
60. Auckland, Nova Zelandija 08:00 18:00
61. plovba
62. plovba
63. plovba
64. Melbourne, Avstralija 09:00 19:00
65. plovba
66. plovba
67. Brisbane, Avstralija 08:00 20:00
68. plovba
69. plovba
70. Yorkey's Knob, Avstralija 07:00 18:00
71. plovba
72. plovba
73. plovba
74. plovba
75. Komodo, Indonezija 08:00 18:00
76. Lombok, Indonezija 14:00 22:00
77. Benoa (Bali), Indonezija 07:00 18:00
78. plovba
79. plovba
80. Singapur, Singapur 09:00
81. Singapur, Singapur
82. Singapur, Singapur 17:00
83. Kuala Lumpur (Port Kelang), Malezija 08:00 17:00
84. Langkawi, Malezija 10:00 20:00
85. Phuket, Tajska 08:00
86. Phuket, Tajska 18:00
87. plovba
88. plovba
89. Colombo, Šrilanka 08:00 18:00
90. Cochin, Indija 12:00
91. Cochin, Indija 13:00
92. Mormugao, Indija 10:00 19:00
93. Mumbaj, Indija 10:30
94. Mumbaj, Indija 21:00
95. plovba
96. plovba
97. Dubaj, ZAE 08:00
98. Dubaj, ZAE 13:00
99. Muscat, Oman 08:00
100. Muscat, Oman 06:00
101. plovba
102. Salalah, Oman 08:00 18:00
103. plovba
104. plovba
105. plovba
106. plovba
107. Aqaba, Jordanija 09:00 22:00
108. plovba
109. plovba
110. plovba
111. Katakolon (Olympia), Grčija 12:00 19:00
112. plovba 12:00 19:00
113. Benetke, Italija 09:00





Besedilo: Spletni čas
Fotografije: osebni arhiv Zarje Trkman




Legenda o Swordrei, avtorica Erika Gregorič, december 2018

objavljeno: 13. dec. 2018 22:02 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 13. dec. 2018 22:06 ]


ERIKA GREGORIČ 

 LEGENDA O SWORDREI 

 TRIINTRIDESETO POGLAVJE (ODLOMKI) 

ČUDOVITA MELODIJA OROŽJA IN VONJ PO KRVI 


Rei je tisto jutro mirno spala. Meglena odeja, ki je prekrivala speči Doronthur, se je počasi razblinjala pod sončnimi žarki. Meglo nad Chainworldom je tiho zamenjal prah. Prah, ki se je dvigal pod težkimi tisočerimi koraki. Njegova sivina se je pomešala z barvitostjo modre, zelene in rdeče duše, ki se je grozeče bližala mirni Dolini.

In Rei je spala. Spala je kot ubita. V njenih sanjah je plapolal Sveti Viola Ogenj. Lesketalo se je jezero v Dolini. To spokojnost pa je spremljalo zvenenje zvonov. Zvonilo je nepretrgoma. Silovito. Vztrajno. Skoraj nadležno. Ni ponehalo. Težke roke skrivnostnih Zvonarjev so nepretrgoma vlekle mogočno hrapavo vrv, ki je udarjala na zvonove. Otekle dlani od grobe vrvi jim niso prišle do živega, saj jim je tegoba vznemirjenega Chainworlda pritiskala na ranjeno dušo. Kot bi čutili to morijo, so jo prenašali v zvonove. Kaplje njihovega ledenega znoja so se risale na gladkem kamnu na tleh njihovega lebdečega templja. Z vsako kapljo so začutili, kako je sovražnikov korak vse težji in odločnejši.

V vaseh in mestih so se prižigali obrambni stolpi v soju Viola Ognja. Opomin vsem, da je sovražnik na poti in na preži. Da gre končno za res in da je usodni dan končno prišel na Zahodni Chainworld.

Ljudje so se iz svojih domov ozirali v sivo nebo in občutili ta klic želje po miru. Sklonjenih glav so molili za najboljšo rešitev. V en glas. Tiho. Vsi skupaj v tisti moreči sivini usodnega dne. Molitev, pomešana z zvonovi, je širila svoje sporočilo v sivo nebo in se ustavila v vsaki vasi, v vsakem mestu, Eldhillu, Merivilleu, Fairironu, povsod, kjer je naletela na upajoče, zbrane ob gorečih stolpih.

Rei je zaslišala, da se ob njej nekaj dogaja. Odprla je oči. Zenon je sedel. Poslušal. »Chainworld joče... Ihti od žalosti in tegobe, ki mu pritiska na srce...« je tiho dejal. Njegova princesa vstane. Gleda gorovje. Zenon pristopi k njej. Zunaj vladata le tišina in sivina pomešana z nežno modrino neba, ki je dajala neverjeten občutek mraza.

Rei in Zenon sta se spogledala. Brez besed sta zapustila sobo. Rei se je zazdelo, da se je čas ustavil in jim neusmiljeno dajal vedeti, da se bo nekaj zgodilo.



Tišina…



Na mehko zeleno trato, polno jutranje rose, je stopil zmajev princ in se previdno razgledal okoli. Meglica, ki je objemala drevesa Železnega gozda, mu je oteževala pogled, slišal pa je, kako mu njegovi vojaki previdno sledijo.


Tišina...



Z vsakim korakom se mu je zdelo, da poleg svojega diha, sliši še nekaj tujega. Med njihovimi koraki so začele cingljati verige, ki so objemale drevesa Železnega gozda. Lean je previdno obračal oči, pripravljen na vse. Kieran je sumničavo opazoval srebrnino okrog debel.

»Tole mi ni všeč, Lean!« Niti ni še dokončal svojih besed, že ga je ena jeklenih kač ovila okoli noge in ga zbila na tla. Ob dejanju se je vojska sočasno ustavila in previdneje ozirala okoli sebe. Severni princ je napenjal oči, a ni videl od nikoder kakršne koli prežeče verige… Dokler ga ni presenetila in se mu ovila okoli roke. Zgrozil se je ob njenem mrzlem dotiku, ki mu ni le pognala mravljincev po telesu ampak občutek dušeče utesnjenosti.

»Lean!« se je zadrl njegov heterokromi pajdaš, a do njega ni mogel, saj ga je že druga veriga držala v ledenem objemu!

Severni princ bojevnik se je namrdnil in poskušal izvleči ujeto roko iz srebrne ovijalke, a brez uspeha! S prosto roko je izvlekel Shannen z verižice in priklical njeno krvoločno velikost. Z natančnim zamahom je presekal neželeno ovijalko in se pognal h Kieranu, kjer je prav tako Shannen poskrbela, da se je srebrnina vdala. Kieran in Lean pa nista bila edina, ki sta imela preglavice zaradi verig. Ozrla sta se in zagledala svojo vojsko, kako je neuspešno kljubovala jeklenim kačam, ki so jih ovijale v dušeč objem z vseh strani! Kriki vojakov, nepripravljenih na srebrni pekel, so jima pognali adrenalin v žile, ki ju je prisilil v boj z nenavadnimi nasprotniki, ki so bliskovito sili z leve, z desne, od vsepovsod! Jekleni pekel je svojim verižnim bojevnikom narekoval smeri in obliko. Tako so verige svoj zadnji člen spreminjale v bodalo s katerim so pokončale nasprotnike. Sivino gozda je barval rdeč odtenek padlih severnih vojakov.

»Mirno kri! To je le kovina in naše orožje jo lahko uniči!« je hrulil Lean, ko je videl, da vojaki podlegajo neprijetnemu presenečenju. Kljuboval je bliskovitemu šviganju verig.

Nad Železnim gozdom je vstala melodija perečih krikov, ki so tišino Doline obarvali z refrenom agonije. Med žvenketom, kriki, sopihanjem in stoki, je Lean začutil tresljaje pod nogami. Srce mu je podivjalo, saj si ni želel še kakšnega nepričakovanega obiskovalca!

Ni se zmotil. Proti njemu je namreč z vso silo drvel Zenon na svojem Fenrirju! Meč se je lesketal v sivini Železnega gozda in hrepenel je po sovražnikovi krvi! Zenonov obraz je bil obarvan z jezo in pogumom obenem. Že na daleč je lahko Lean opazil, kako gleda le njega v oči kot bi ga želel pokončati s pogledom.

»Ha, Lycridas, pogumno, da si sam prišel in se nam pridružil v poplesovanju v tem železnem peklu!« je siknil zmajev princ in uperil Shannen v voukrila. Zenon se mu je le samozavestno namuznil in usmeril Fenrirja v zrak, od koder je v vojake zalučal zavoj dimnega eksploziva. Lean si je pokril usta, da ne bi vdihnil neželenih hlapov, saj je opazil, da se njegovi vojaki dušijo v dimu.

»Bodi preklet, Zenon!« je zarenčal. Klonil je na koleno in lovil sapo. S pogledom je iskal Kierana in videl je, da je nedaleč stran v boju z jekleno ovijalko, ki mu je agresivno oklepala vrat. Hitro je stekel k tovarišu in mu pomagal, da se je znebil nadležne verige.



Erika Gregorič


Celoten sklop Erikinih člankov si lahko preberete s klikom na


Ustvarjalni tečaji in delavnice - Lutkovno kulturno društvo Mari o Net.Te in Kulturno društvo VNL

objavljeno: 10. okt. 2018 06:45 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 24. okt. 2018 10:44 ]

Ustvarjalni tečaji in delavnice


V četrtek, 20. septembra, smo imeli informativni dan, na katerem smo dorekli kdaj bodo delavnice oz. tečaji. Razpisali smo več raznovrstnih ustvarjalnih tečajev in delavnic za otroke, mladostnike in odrasle, pa tudi individualne učne ure za otroke in mladostnike.

Vse aktivnosti potekajo v prostorih Ateljeja Mari o net.te, Gregorčičeva 21, Izola (Stara italijanska šola), v 2. nadstropju.


Za več informacij nam lahko pišete na info@inovelmedia.si




SPORED:

Torek

Spoznavajmo svet fantazijskega romana - za mlade


Delavnica je namenjena mladim navdušencem fantazijske književnosti starim od 16-30 let (lahko tudi več), ki se želijo preizkusiti z vihtenjem peresa v fantazijski literarni zvrsti.


Srečevali se bomo ob torkih, od 17-18:30h, začnemo pa 13. novembra.


Delavnice vodi Erika Gregorič, tel. 068 148 888. Cena delavnice je 35€/mesec.


Več o fantazijskem romanu si lahko preberete TU.



Sreda

Lutkovne delavnice - za najmlajše


Delavnica je namenjena najmlajšim nadobudnežem, ki jih zanima svet lutk in pravljic. Na delavnicah bodo spoznavali izdelovanje lutk, scenografije in besedila, gledališča kamišibaj, se pripravili na nastope in še marsikaj zanimivega.


Skupina najmlajši (4 leta): 16:30 - 17:15h

Skupina Melonje (5-12 let): 17:30 - 19h


Delavnice že potekajo, vodi jih Aljoša Križ, lahko jo tudi pokličite na gsm 068 148 888.


Več o Lutkovnem kulturnem društvu Mari o Net.Te lahko preberete TU.



Četrtek

Likovni tečaj - za vse generacije



Na delavnicah bomo spoznavali likovne osnove in različne slikarske tehnike, namenjeno so vsem generacijam, otroci nad 5 let.


Srečevali se bomo ob četrtkih, od 18-20h, začnemo 8. novembra.


Delavnice vodi Nika Korsič, tel. 040 590 808. Cena delavnice je 35€/mesec.


Več o mentorici likovnega tečaja si lahko preberete TU.



Petek

Šola kreativnega pisanja - za odrasle


Na delavnicah bomo spoznavali različne zvrsti literature in preko pogovorov, vaj, branja ... postali mojstri pisanja. Program delavnic je razdeljen na trimesečne sklope.


Srečevali se bomo ob petkih, od 18-20h, začnemo 9. novembra.


Delavnice vodi Vanja Čibej, tel. 040 507 422. Cena delavnic je 35€/mesec.



Nedelja

Literarno-likovne delavnice - za otroke


Na delavnicah bomo spodbujali branje, pisanje, se igrali in risali z barvnimi svinčniki. Otroci bodo sami napisali zgodbico in izdelali knjigo z besedilom in ilustracijo.


Delavnica je namenjena otrokom, ki so starejši od 8 let. Srečevali se bomo ob nedeljah, od 11-13h, začnemo 11. novembra.


Delavnice vodi Vanja Čibej, tel. 040 507 422. Delavnice so brezplačne.



Drugo - vse dni v tednu

Učne ure - za osnovnošolce



Za vsakega osnovnošolca izdelamo osebni načrt in izvajamo učne ure čez vse šolsko leto.

Individualne ure vodijo člani društva. Učne ure pripravlja Vanja Čibej, tel. 040 507 422.


Več o učni pomoči za osnovnošolce si lahko preberete TU.


Internetni tečaj kreativnega pisanja - za odrasle


Tečaj se izvaja preko interneta. Skupaj s tečajnikom naredimo osebni načrt z vsebino in terminskim planom (glede na tečajnikove želje in pričakovanja).


Za vse ostale informacije smo na voljo na info@inovelmedia.si. Internetni tečaj kreativnega pisanja vodi Vanja Čibej, tel. 040 507 422. Cena delavnice je 60€/mesec.






https://sites.google.com/a/inovelmedia.si/i-novel-media/home/natecaji/objave---natecaji/natecajzakratkozgodbo

1-10 of 49