MENU‎ > ‎Aktualno‎ > ‎

Objave-Aktualno

Kreativno pisanje za vsakogar!

objavljeno: 10. maj 2020 00:13 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 10. maj 2020 00:32 ]


Radi pišete, ali bi si želeli pisati? Želite dodatno spodbuditi svojo ustvarjalnost? Se želite naučiti skrivnosti dobrega pisanja? 



Delavnice  potekajo pod okriljem Kulturnega društva VNL in so namenjene mladostnikom ter odraslim, začetnikom in tistim, ki želijo nekaj več in izboljšati svoje pisanje. 

Delavnice potekajo: 

  •  na daljavo, preko interneta in
  • na Spletni strani KD VNL. 

Za vse informacije smo na voljo v času uradnih ur, po elektronski pošti ali preko spletnega obrazca.

Uradne ure: vsak delovnik od 10 - 12 ure

gsm: 040 507 422

e-pošta: info@pisarnavnl.si ali info@inovelmedia.si

kontakt: spletni obrazec




Brezplačen 7-dnevni paket - Pisanje po 365 temah 



Paket vsebuje 8 video posnetkov: Prvi je namenjen predstavitvi 365 tem", 
ostalih 7 pa so vadnice, opremljene z uvodno besedo, navodili in predpisano temo. Brezplačen paket bo na voljo Septembra/2020.

"Ustvarimo pisateljske zaznamke"


Naročite se na brezplačen 7-dnevni paket,:



Delavnice kreativnega pisanja



Na delavnicah bomo spoznavali različne zvrsti literature in preko pogovorov, vaj, branja ... postali mojstri pisanja. Program delavnic je razdeljen na trimesečne sklope. Paket je sestavljen iz video posnetkov predavanj in veliko zanimivih vaj. S prvim sklopom začenjamo Septembra/2020, vsebine pa bomo nameščali 1 krat tedensko.


Prvi sklop: Pisanje kratke zgodbe
Drugi sklop: Pisanje pravljic za otroke in odrasle
Tretji sklop: Pisanje blogov, reportaž, foto zgodb, člankov
Četrti sklop: Pisanje novele, romana


Cena: 120 evrov/posamezni sklop

Naročite se na Delavnice kreativnega pisanja, poslali vam bomo ponudbo, ki je neobvezujoča





Individualni tečaj kreativnega pisanja



Tečaj se izvaja preko interneta. Skupaj s tečajnikom naredimo osebni načrt z vsebino in terminskim planom (glede na tečajnikove želje in pričakovanja). Mentorica vsako besedilo, ki ga pošlje pisec sistematično komentira in predlaga ustrezne vaje, ki so prilagojene posamezniku. Tečaj traja 1 mesec (tedenski termini), udeleženec pa ga lahko poljubno krat podaljšuje.

Cena: 60 evrov/mesec

Naročite se na individualni tečaj kreativnega pisanja, poslali vam bomo ponudbo, ki je neobvezujoča






365 tem za kreativno pisanje


Tisti, ki bi si želeli sprejeti izziv, ki traja 365 dni v letu, je naročilo na ta paket prava odločitev. S 365 temami ustvarjamo "pisateljski dnevnik" z dragocenim besedilom. Izziv zahteva le 10-20 minutno pisanje, najbolje na roko, lahko pa tudi na računalnik, tablico ali pametni telefon. 365 tem začenjamo objavljati s septembrom 2020. 


Cena: 40 evrov

<NAROČILO>







http://www.pisarnavnl.si/narocilnica-za-kreativno-pisanje    http://www.pisarnavnl.si/narocilnica-za-kreativno-pisanje

Pimp my Walls

objavljeno: 1. maj 2020 00:57 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 1. maj 2020 01:10 ]


Projekt Pimp my Walls 
aktivira armado ustvarjalcev v boju proti karanteni 
in dolgočasni steni 


Začela se je prva umetniška dražba za lepšo karanteno v sklopu novega prostovoljskega projekta. 

Kranj – 27 April, 2020 – Na dan boja proti okupatorju se je začela prva dražba v sklopu koronapitalističnega prostovoljskega projekta Pimp my Walls. Organizatorji akcije nameravajo vsak teden karantene prek Facebooka izvesti dražbo do 100 izdelkov slovenskih ustvarjalcev.

Projekt poteka na podlagi tedenskih dražb, na katere se lahko s svojimi izdelki prijavi vsak ustvarjalec. Edini pogoj za sodelovanje je, da lahko na dražbi ponudiš le izdelke, ki si jih ustvaril sam.

Iniciativa, ki se je rodila preko zapisa na Facebooku in hitro začela dobivati podporo s strani tako ustvarjalcev kot ljubiteljev umetnosti, je namenjena popestritvi spletnega življenja med karanteno, dviganju zavedanja o pomenu umetnosti ter lepšanju sten, med katere smo ujeti.


“Ideja je, da začnemo gibanje, ko naberemo neko kritično maso ustvarjalcev in kupcev, pa bodo ljudje hodili sami do nas, ker bodo vedeli da so izdelki kvalitetni ter gibanje vredno podpore,” pravi Jure Grahek, avtor ideje ter vodja projekta. “Lahko bi rekli, da se proti tegobam virusa borimo z viralnostjo.”


Relevantne povezave


Daljša izjava za medije

Opis projekta (informacije o poteku, navodila za sodelovanje)

Navodila za ustvarjalce (kako prijaviti izdelke)



Prejeli smo ...

objavljeno: 16. apr. 2020 02:09 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 16. apr. 2020 18:00 ]



V uredništvo smo prejeli pismo, ki je posledica vladnega odloka za dezinfekcijo skupnih prostorov. Tega smo se bali in zdaj imamo, kar imamo. Vladni odlok je ZAKON! Človeška domišljija, prefriganost, zvitost, samooklicanost in pokvarjenost (kje bi se dalo še kaj iztržiti od takih, ki se komaj preživljajo iz meseca v mesec, ali pa tudi to ne!) ne pozna meja!

P.S. Oprostite, Spletni čas ne more več slediti pozitivni naravnanosti. Dejanja, ki smo jim priča, presegajo meje potrpežljivosti ljudi. Smo zares v brutalnem položaju. 

Nečemu pa zvesto sledimo. Objavljamo mnenja ljudi, ki se nahajajo v stiski in tistih, ki imajo še kaj moči za ustvarjanje. Brez cenzuriranja! Vsaj za zdaj nam to uspeva!

Spletni čas, 




LKD IZOLA MARI O NET.TE
Oktobrske rev. 1
6310 IZOLA
Zastopnica Križ Aljoša
Veliki trg 19
6310 IZOLA

HABIT d.o.o
PE Koper
Ulica 15. maja 19
6000 KOPER


Zadeva: DEZINFEKCIJA SKUPNIH PROSTOROV IN ČIŠČENJE PROSTOROV V ČASU OSAMITVE


V dopisu, ki sem ga od vas prejela 15.4. 2020 skupaj z računom stroškov za mesec april, sem prebrala, da ste nas, po sprejemu vladnega odloka o obveznem razkuževanju , obvestili v 12. urah in nam predlagali, da se odločimo za servis ali lastno razkuževanje skupnih prostorov zgradbe na Gregorčičevi 21. Naše društvo in jaz osebno nismo prejeli nikakršnega obvestila in nihče od vas nas ni kontaktiral, razen za odklop kurjave v prostorih (mail 18.3. od g. Petra Kolbeja), za kar smo se strinjali. Prejeli nismo nobenega dopisa, obvestila, maila ali česa podobnega in tako se nismo mogli odločiti za dezinfekcijo z lastnimi sredstvi in se odločiti, da jo izvajamo sami.

Od 15.4. ko ste nam dostavili obvestilo, da boste te storitve obračunali v maju 2020 in da ste sredstva za nabavo dezinfekcijskih pripomočkov nabavili sami, vam sporočamo, da mi ne bomo poravnali vaše samovoljne odločitve, in da dezinfekcijo prostorov mislimo opravljati sami s svojimi sredstvi, od tega datuma dalje.

Sicer pa nam je po vladnem ukrepu 13.3.2020 bilo odrejeno, da se umaknemo v osamitev svojih družin in zapovedano nam je, da prekinemo z našim delovanjem in smo prostor prenehali uporabljati.

V prilogi vam pošiljam fotokopijo računov za marec in april, kjer je razvidno, da pošta prihaja na moj domači naslov. Na ta naslov ni bilo dostavljeno nikakršno obvestilo o dezinfekciji z vaše strani, osebno sem ves čas osamitve doma in redno prejemam in pregledujem vso pošto.

Na marčevskem in aprilskem računu je tudi zaračunano čiščenje prostorov, kar smatram za nepotrebno v času osamitve in neuporabe skupnih prostorov. V tem času so vsi čistilni servisi prekinili pogodbe za čiščenje in zaposlene napotili na zavod ali jim nadomestili dohodek z pomočjo vlade. Marčevski račun do 15. 3. je bilo delo opravljeno normalno, po 13.3. bi še vedno bili pripravljeni poravnati račun, v kolikor bi opazili, da je bilo čiščenje opravljeno. Od pričetka uporabe našega prostora okna na skupnih hodnikih niso bila očiščena ( niti nekaj let pred tem) in v teh dveh tednih marca, ko ni bilo dela s hodniki in sanitarijami, bi čistilka, v kolikor je delala, lahko to opravila. Za april in maj vam čiščenja skupnih prostorov ne nameravamo poravnati, saj se prostori ne uporabljajo in čiščenje ni potrebno, in če niste (kot bi to dober gospodar naredil), kar je pravzaprav vaše delo, odpovedali čiščenja, je to vaše nekorektno opravljeno delo in tudi vaš strošek.

Za konec še nekaj besed. Kot ste seznanjeni, se v prostorih Gregorčičeve nahajajo večinoma društva in umetniki, ki so bo vladnih ukrepih bili prisiljeni prekiniti s svojim delom in so tako ostali brez prihodkov, pomoč vlade je samozaposlenim odrejena pogojno in v večini primerov zaradi tega nedostopna, so nam pa tudi javni zavodi za kulturo in Občina Izola prekinili izplačila pogodbenih sredstev, tako da smo ostali brez kakršnih koli prihodkov. Kot naš predstavnik za urejanje skupnih prostorov in delovanje zgradbe, bi lahko bolj dosledno, in kot dober gospodar, z dobrim delom in poštenim odnosom do vaših strank poskrbeli za zmanjševanje ali ne ustvarjanja nepotrebnih stroškov.

Lep pozdrav

Aljoša Križ

Izola, 16.4.2020





Nekaj COVID-19 kronologije, napisal: Bartolo Lampret

objavljeno: 9. apr. 2020 02:10 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 9. apr. 2020 02:38 ]


Nekaj COVID-19 kronologije: 


31. januar – prva primera okužbe z virusom v Italiji. Gre za dva kitajska turista v Rimu. Isti dan italijanska vlada ukinile vse lete na Kitajsko, kar je prvi tak ukrep v Evropi. Kitajca sta bila iz bolnice odpuščena 22. oz. 26. februarja. 

6. februar – tretji primer okuženega v Italiji (Italijan, ki se je vrnil iz Wuhana), 22. februarja ga izpustijo iz bolnišnice kot ozdravljenega. 

14. februar – četrti primer v Lombardiji (Castiglione d'Adda), ki ga napačno diagnosticirajo kot prehlad. 

16. februar – zaradi težave z dihanjem četrtega pacienta sprejmejo v bolnico (Codogno) in tudi tam ne posumijo na nov virus. Ker ni obravnavan kot okužen z virusom, pri njegovi obravnavi ne uporabljajo zaščitne opreme. Virus se prenese na osebje bolnice, paciente in obiskovalce. Ta 38-letni moški z aktivnim socialnim življenjem je bil tedne asimptomatski nosilec virusa. Najbrž gre za t.i. nultega pacienta. Njegova žena tri dni kasneje pove, da je bil 21. januarja v stiku s prijateljem, ki se je vrnil iz Kitajske, ki pa je bil na testu negativen. Kasneje so tako pacient, žena in prijatelj na testu pozitivni. 

19. februar – odvije se nogometna tekma na stadionu San Siro.

20. februar – trije novi primeri »prehlada«. Kaže, da se je od teh treh virus razširil v Nemčijo.

21. februar – v Italiji imajo 17 novih primerov okužbe, vključno z zdravnikom, ki je prvi pregledal četrtega okuženega (nultega). 21. februar je tudi datum, ki šteje kot prvi potrjen primer lokalno prenesene okužbe v Italiji, za katero se je vedelo, da gre za okužbo z virusom.

22. februar – 79 okuženih v Italiji.

23. februar – 152 okuženih v Italiji.

25. februar – Avstrija ima prva dva okužena, Hrvaška enega.

5. marec – Slovenija ima prvega okuženega, Italija 3.850.


To je bil začetek pandemije v Evropi.

Zdaj pa še malce domače kronologije:

13. februar – privatna firma s sedežem v Švici, ki jo vodi Kitajec z britanskim državljanstvom, donira Kitajski maske iz svoje slovenske podružnice. Slovenija plača četrtino prevoza.

15. do 23. februar – zimske počitnice (Gorenjska, Goriško Notranjsko - Kraška, Obalno – Kraška, Osrednjeslovenska, Zasavska in del Jugovzhodne regije).

22. februar do 1. marec – zimske počitnice za preostale.

24. februar – MZZ izda obvestilo o korona virusu v Italiji, v katerem potnikom v Italijo svetujejo, da zaradi spreminjajoče se situacije preverijo stanje ukrepov na ciljni destinaciji.

27. februar – sklep vlade, ki ministru za gospodarstvo naroča nabavo zaščitne opreme (in je ta ne nabavi).

28. februar – poslanec objavi fotografijo s smučanja.

Bodimo pozorni na datume! Prvi trije evidentirani primeri (31. januar in 6. februar) so bili ljudje, ki so prišli iz Kitajske in hitro ugotovljeni ter izolirani. Od njih se virus ni širil dalje. Šele četrti pacient je bil tisti nulti. In šele 21. februarja je prišlo do zavedanja o epidemiji, ki je kasneje prerasla v pandemijo.

Maske, ki jih privatna firma z majhno pomočjo vlade donirala Kitajski, sega v čas, ko nulti zdravnik v Italiji še niti osebnega zdravnika ni obiskal. Pa so bili kasneje nekateri spletni in družabni mediji polni zgražanja. Le redki pa so pomislili, da se je tista poteza zelo obrestovala. Skromna donacija je bila pljunek v morje veliki Kitajski, zato pa pomembna gesta pomoči in solidarnosti. Kitajska nam je tisto malenkost že zdavnaj preplačala. Če bi bili sebični, nisem prepričan, da bi ravnala enako.

Med 14. in 21. februarjem se je virus veselo širil po severu Italije, ne da bi kdorkoli karkoli vedel o tem. Nihče v Evropi ni niti sumil, da smo pred epidemijo. Nihče! Tudi pri nas ne. Ne stara vlada, ne bodoča koalicija. Polovica Slovenije je zaključevala zimske počitnice. Tistim, ki so v Italiji veselo smučali, se niti sanjalo ni, da smučajo med coroncami. In so jih nevede pač zanesli tudi v naše kraje.

Največja tekma v zgodovini Atalante, ki jo je obiskalo tudi 2.500 španskih navijačev, se je odvila 2 dni, preden so v Italiji ugotovili, da imajo veliko pizdarijo. Strokovnjaki pa so potrebovali celo več kot mesec dni, da so Game Zero povezali kot enega večjih razlogov za to, da je Bergam postal en od epicentrov pandemije. Nekateri so jo poimenovali biološka bomba.

Neupravičeno smo pljuvali po donatorjih mask. Neupravičeno smo obsojali tiste, ki so smučali v Italiji. Neupravičeno obsojamo predsednika evropske nogometne zveze. Kdo bo danes na vrsti za neupravičene napade?


Bartolo Lampret







Kako bo preživela kultura?

objavljeno: 8. apr. 2020 03:39 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 9. apr. 2020 02:41 ]


Kako bodo preživela društva? 
Letos smo se v Kulturnem društvu VNL še posebej potrudili v iskanju sredstev, ki bi nam delno pokrivalo stroške v zvezi z našim delovanjem. 

Načine, kako pospešiti pridobitev sredstev, smo začeli načrtovati že v letu 2019, Ocenjujemo, da smo aktivni člani samo v prejšnjem letu izvedli več kot 1500 ur prostovoljskega dela. Materialne in druge stroške krijemo iz sredstev članarine, sredstev, ki smo jih pridobili z organiziranjem delavnic in iz lastnih sredstev članov društva. V lanskem letu nas je delno podprl Center za kulturo, šport in prireditve (290,85 Eur) - za delovanje društva, in Javni sklad Republike Slovenije (520 Eur) za 2 projekta: Likovni Eko in Ezopove basni. Malo denarja, pa vendar smo bili veseli tudi tega. 

Seveda, entuziazem članov za prostovoljsko delo niha, zalaganje lastnih sredstev tudi ne more trajati v nedogled ... Po drugi strani se nam zdi škoda, da bi dejavnost društva zamrla, in s tem vsa dobra dela, ki smo jih v preteklih letih, po našem mnenju in mnenju bralcev, nastavili. V času delovanja smo pridobili veliko bralcev, ki bi jih na primer z ugasnitvijo Spletnega časa razočarali. Razočarali bi tudi sebe. 

Zato smo se letos še posebej posvetili iskanju sponzorskih sredstev in sredstev, ki jih podeljujejo preko razpisov.  

Letos smo se prijavili na kar 9 razpisov, ja 9! Si predstavljate koliko dela in znanja je bilo vloženega v izpolnjevanje obrazcev? Vsak razpis ima svoje pogoje, vsak razpis, svoje obrazce. Veliko dela je bilo vloženega v snovanje projektov (od ideje,  do konkretizacije - postavljanja vsebine, do načrtovanja same izvedbe), veliko dela v iskanju primernih strokovnih sodelavcev, veliko gradiva smo že sproti in vnaprej pripravili. Ves čas smo člani aktivni, tudi sedaj, v času karantene. Ne nazadnje smo za pripravo razpisov porabili tudi nekaj sredstev za poštnino, tonerje, papir, e-nosilce in podobno). Za tako majhno društvo kot je naše, je vsak cent pomemben! 


Negativni odgovori na prijavljene razpise počasi kapljajo

Društvo dobiva negativne odgovore, ne, ker je projekt s slabo vsebino, ne, ker bi slabo izpolnili pogoje, ne, ker ne zadoščamo merilom, ampak zaradi izrednih okoliščin, ker bo zaradi ukrepov vlade veliko dogodkov odpadlo. Nekateri so razpise razveljavili, nekateri pa so jih preložili za nedoločen čas oz. dokler se življenje ne normalizira.

Lahko razumemo njihove odločitve, da je sedaj družba bolj potrebna humanitarnih pomoči, ne razumemo pa odzive države. Vlada bi morala bolje poskrbeti za kulturo, ne samo tistih največjih, najboljših predstavnikov umetnosti, tudi manjših, ljubiteljskih, saj menimo, da je tudi naš prispevek pomemben za splošno zdravje ljudi. 


Umetnost in kultura hrani ljudi tudi v času karantene.

V času karantene dobivamo različna mnenja o izrednem položaju, ki smo mu priča, nekateri nam pošiljajo fotografije, svoja umetniška dela, nekateri želijo samo poklepetati z nami, pišejo nam o svojih stiskah, o svoji ustvarjalnosti, o načinu, kako bi si olajšali čas, ki ga doživljajo v času izolacije iz aktivnega socialnega življenja. 


Kulturno društvo VNL nadaljuje svoje delo preko spleta

Pišemo članke, urejamo Spletni čas, objavljamo prispevke, mnenja, virtualne galerije umetnikov, objavljamo kratke zgodbe in mnogo drugih vsebin, komuniciramo  s posamezniki, smo povezani z drugimi društvi in z njimi sodelujemo. In pravimo: Gremo dalje!


Radi bi uresničili naše cilje

  • pozitivna in motivacijska naravnanost,
  • promocija mladih umetnikov in še neuveljavljenih umetnikov različnih zvrsti umetnosti,
  • združevanje in skupno ustvarjanje različnih zvrsti umetnosti,
  • poglobljeni članki o sodobnih družbenih vprašanjih,
  • omogočanje različnost stališč,
  • blogerska, vlogerska oz. dnevniška naravnanost z uporabo sodobne tehnologije,
  • spodbujanje vizualnih umetnosti,
  • spodbujanje bralne in pisne kulture,
  • ozaveščanje o pomembnosti ekologije,
  • bogatenje kulturnega življenja v lokalnem in v širšem okolju,
  • prepoznavnost,
  • sodelovanje z društvi, javnimi zavodi in podjetji,
  • medgeneracijske dejavnosti,
  • spodbujanje medkulturnosti.


Radi bi nadaljevali svoje delo!

Apeliramo na vlado, naj ne pozabi na društva pri svojih ukrepih Megakorona zakona. Mi v času epidemije delamo.





Vanja Tajnšek, med avtorji knjig za otroke in mladino

objavljeno: 3. apr. 2020 00:04 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 3. apr. 2020 00:12 ]

Včeraj je bil mednarodni dan knjig za otroke in mladino.

Zelo ponosna sem, da sem med avtorji.

Moje pesmi in uganke so objavljene v CICIDOJU, CICIBANU, reviji Mentor in Vsesledje, berete jih lahko na portalu Pesem.si in Spletni čas, poslušate in gledate na Timmy kids TV - izšle pa so tudi v knjigi Zaspančki - zakaj se ti ni treba bati teme in zbirki LiliLulí. Obe sta praktično razprodani.

Še neobjavljene pesmi pa se gnetejo v otroški zbirki Trije kosi torte in nekaj za vmes in - za tiste malo večje - pridno polnijo zbirko Kokošnjak. Čakajo na boljše čase, ko bodo lahko ugledale luč sveta in razveselile otroke in mladež.

Hvala za vašo podporo, vse tiste čudovite besede vzpodbud in pohval, hvala otrokom za pisemca in risbice, hvala učiteljicam in vzgojiteljicam, da so otrokom približale moja dela, hvala kolegu - skladatelju, ki je nekaj pesmi uglasbil in hvala vodjem pevskih zborov, ki so pesmi sprejele v izbor. Hvala novinarkam, ki se jim je zdelo vredno mene in moja dela predstaviti v časopisih ...





Zdravo. Sem Vanja Tajnšek. 

Že od malega drugačna, tipična vodnarka. Plezala sem po drevesih, lovila žabe, trenirala borilne veščine, plesti prenehala, ker enostavno nisem več našla vzorca, ki ga ne bi obvladala …











Aljoša pripoveduje, napisala: Aljoša Križ

objavljeno: 25. mar. 2020 22:18 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 26. mar. 2020 01:24 ]



-1- 

Oni med sabo 
(6.3.2018 POP in)​ 


Svoje dni, se je v oceanu življenja skrival drobcen otok. Popotniku, ki bi slučajno naletel nanj, bi se zdel kot nekakšen visok svetilnik, saj je otok imel v nebo segajočo ledeno goro, ki je pokrivala skoraj vso površino otoka. Otok pa je imel še eno, zelo lepo posebnost. Preko njega se je venomer raztezala čudovita mavrica. Kot nekakšen vsebarvni stožec, je bila gora pod vsakodnevno rojeno mavrico, ki je obarvala goro in celoten otok, v času dneva in prav tako v času noči. Sonce in luna, ki sta pronicala skozi to barvno čarovnijo, sta neutrudno ogrevala in hladila bleščeči in žareči se sneg in rojevala vodo življenja, za jezero miru in tišine v podnožju gore. A življenje samosvojih bitij na otoku je brstelo in žuborelo, predvsem na gori, po njenih pobočjih in vznožju, a tudi na poti do jezera, ob in tudi v njem. In morda še kje. 

Na tej prelepi gori je, ob rednem izmenjavanju sonca in lune, dneva in noči, živela RADOST. Kako je bila srečna v tem prelepem svetu, kjer se je ves čas veselila in živahno preživljala vse trenutke tega tako lepega, njej danega časa. Gora ji je predstavljala najlepši dom, kar si jih je lahko želela in radost je veselo sprejemala in prav tako dajala svojo radost v prostor in čas in se prav vsemu neskončno radostila. Ja, Radost je bila popolna v svoji radosti, več si ni mogla želeti, le SAMOTA jo je tu pa tam zmotila, toda kaj zato, malenkost. A kot vidimo, vseeno Radost ni mogla biti prav zares radostna, ker je bila tu, tu pa tam, tudi Samota. Radost, kot popolna in čista Radost pa žalostne Samote ni smela pustiti zraven sebe, tako da je v svoji popolni radosti raje to spregledala in si po malem, sama sebi, lagala. A to je bila že LAŽ, ki se je tako nadležno pritihotapila na goro, kar tako od kdo ti ga ve kje. Laž pa poznamo, laž porodi laž in ta spet naslednjo laž, dokler laž ni prav zares debela. Debela Laž se je v lepem sončnem dnevuna na gori kar dobro držala, saj ji na stopljenem, težkem snegu ni drselo. A ko je prišla noč, ki je goro ohladila in zatemnila, debeli Laži ni prinesla nič dobrega. V hladni noči, je na zaledenelem pobočju gore pričelo laži drseti in je drsela in drsela vse globje in hitrejo po bregu gore v njeno vznožje, v svet. Laž pri vsem tem ni mogla prav nič storiti.

-2-

Tako se je ponoči na gori, ob drsenju LAŽI, rojeval potoček, ki je proti vznožju gore postajal potok. Ko je prišel dan in se je Laž želela vrniti na goro, k Radosti in Samoti, ni več mogla tega storiti, ostala je lahko samo tam, kjer je bila, saj laž ima kratke noge in se skozi mehki otopljeni sneg dneva ni več mogla vrniti na goro.To pa je v njej vzbudilo strah. In nemočno Laž je prevzemal strah, ki je bil vse večji in večji (to da strah iz trenutka v trenutek raste, vsi dobro vemo) in pri laži je postal strah tako velik, da je na koncu od laži ostal le še STRAH. Ta je sameval ob vznožju gore ob potoku,ki je poskočen in živahen tekel v deželo. Žuboreči in kristalno čisti, nagajivi in veseli potoček, pa je v svojem teku s seboj z gore nosil koščke Radosti, Samote in Laži, ter v vsej svoji igrivosti narave, ob toplem sijočem soncu, ob mencanju in mešanju vsega skupaj, priklical LJUBEZEN, kar tako, (saj se ljubezen pojavi nenajavljeno in ko jo najmanj pričakuješ), največkrat pa kar iz vsega lepega, kar jo obkroža. Ljubezen pa je slepa pravijo in videla je le samo sebe in nič drugega, mogoče le še prečudoviti potok. Za Strah, ki pa je bil tukaj že od prej in je zanj značilno, da je prisoten vedno in vsepovsod, se ni menila. V ljubezni je vse dovoljeno in nič nemogoče, ljubezen si upa vse in ne mari za posledice, ljubezen preprosto je in hoče živeti, prav vsak trenutek tako, kot da je zadni, slepa za vse okoli sebe. Korak predaleč, pa je bila Ljubezen v potoku, Strah pa na njenem hrbtu, saj ga je bilo strah ostati samega, tam v podnožju gore. Oprijel se je je z vso močjo, Ljubezni, ki pa jo je potok takoj po njenem koraku vanj, spodnesel in potegnil s seboj v svoj veseli in hitri spust, obsedel na hrbtu. Slepa Ljubezen pa se je prepustila radosti igre vode, kamenja in skal, se slepo zaletavala sem ter tja, poskakovala, prekopicovala in se prepuščala užitkom hitenja. Ni dolgo uživala v tej svoji ljubezenski igri, saj jo je kamenje tu in kamenje tam, obtolklo, drobilo in mlelo skozi brzice in slapove, ožine in tolmune, da na koncu, ko se je potok iztekal v jezero, ni od nje ostalo skoraj nič. Strah, ki se je je oprijemal in se trdno držal na njenem hrbtu, pa je od hitrosti in bolečine rastel in rastel in je tako prestrašen lahko ostal oprijet le na tistemu malemu, kar je od ljubezni ostalo, na dveh drobtinicah, ki sta


-3-

se imenovali ŽALOST in BES. A ga tudi tu ni bilo več, ker vemo, da Strah je votel in ga okoli nič ni.


Potok z Gore pa je s svojo vodo hranil prelepo jezero, kristalno bistro in čisto, ki je odsevalo mavrico in se iskrilo v sončnem ali luninem siju. Ob tem čudovitem jezeru, sta se ustavila Žalost in Bes in se odločila, da se gresta kopat. Bes se je v ihtavi naglici (kot vedno, ker je pač Bes), z občutkom nuje – ne da bi vedel zakaj – na hitro okopal in še hitreje izstopil iz vode. A Bes je slep, vsaj ne loči stvarnosti dovolj jasno, zato je gol, ihtavo vrgel nase prvo obleko, ki se je znašla pri roki. Obleka pa ni bila njegova, temveč je pripadala Žalosti. In tako je Bes, preoblečen v žalost odšel.

Žalost se je zelo umirjeno, pripravljena ostati, kjer je, kot je njena navada, počasi kopala in kopala, brez naglice (bolje rečeno, brez občutka za minevanje časa), ter lenobno in počasi stopila iz ribnika.

Na bregu je ugotovila, da njene obleke ni več. Vsi pa vemo, da žalost ne mara biti razgaljena, zato si je nadela edino obleko, ki jo je našla na bregu ribnika. Obleko besa.


Pravijo, da ob prečudovitem jezeru, ob vznožju ledene gore, ki skozi izmenjavo dneva in noči, otok vse bolj odseva modrino vesolja in od daleč izgleda, kot nekšen mali modri planet, neprenehoma okoli njega tava izgubljeni, kruti, slep in strašen Bes in če ga uspemo videti in bolje pogledati, spoznamo, da je to, pravzaprav v bes našemljena žalost.

V tem neskončnem vesolju se marsikaj skriva, le kdo bi si upal pokukati vanj.



Pripoveduje: Aljoša Križ







Sprehod po svetovno znanih muzejih

objavljeno: 25. mar. 2020 05:33 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 25. mar. 2020 10:31 ]

Vatikanski muzej 
(7 različnih vpogledov v muzej) 

Klik na sliko! 
http://www.museivaticani.va/content/museivaticani/en/collezioni/musei/tour-virtuali-elenco.1.html


Louvre, Paris 

Klik na sliko! 
https://www.louvre.fr/en/visites-en-ligne?nrppage=15




Solomon R. Guggenheim, New York 

Klik na sliko! 
https://artsandculture.google.com/streetview/solomon-r-guggenheim-museum-interior-streetview/jAHfbv3JGM2KaQ?hl=en&sv_lng=-73.95902634325634&sv_lat=40.78285751667664&sv_h=31&sv_p=0&sv_pid=MfnUmHRyOSzMtY3vtYU05g&sv_z=1



Muzej moderne umetnosti, New York 


Klik na sliko! 







Van Goghov muzej, Amsterdam 


Klik na sliko! 
https://artsandculture.google.com/streetview/van-gogh-museum-groundfloor/2QHwyv_Y6gueAw?hl=en&sv_lng=4.881046786523673&sv_lat=52.35838412991535&sv_h=338.66&sv_p=-13.299999999999997&sv_pid=MKMJk8yf0lEzHxPymORW_A&sv_z=1



Galerija Uffizi, Firence 

Klik na sliko! 

https://artsandculture.google.com/partner/uffizi-gallery?hl=en


Muzej Peggy Guggenheim, Benetke


Klik na sliko! 

https://www.guggenheim-venice.it/en/visit/



Moderna galerija, Ljubljana 

Klik na sliko!

http://zbirke.mg-lj.si/




Narodna galerija, London 

Klik na sliko! 

https://www.nationalgallery.org.uk/visiting/virtual-tours





V imenu ljudi, napisala: Vanja Čibej

objavljeno: 20. mar. 2020 01:09 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobil 20. mar. 2020 03:12 Vanja Čibej ]

"Volk menja dlako, značaja ne!" 

je bila prva misel, ki me je preletela, ko sem visela na fb in prebrala nepreverjeno novico, da so si ministri in državni sekretarji dodelili nagrado, v niti ne dobremu tednu svojega dela, v obliki najvišjih možnih plač po zakonu o sistemu javnih plač v javnem sektorju. 
Druga misel je bila osuplost nad mojo reakcijo. Sprva ogorčenost, nato ena žalost. Verjetno vsak pozna ta občutek žalosti in nemoči in mi ga ni treba podrobno opisovati.  

Seveda sem takoj prižgala televizijo in novica ni bila lažna, temveč je zelo resnična. Res se v fazi agonije in najhujše more, ki jo doživljamo ljudje, zgodila ta nonšalantna poteza vlade. 

Tretja misel je bila: "Ma, kako si upajo!" in žalost se je spet morala umakniti občutku ogorčenosti in jeze. Medtem, ko so se politiki v Singapurju odrekli svojim plačam v korist medicinskemu osebju, čistilk, trgovcem in drugih, ki se nesebično izpostavljajo boleznim, si naša vlada, z Janezom Janšo na čelu, dovoli povišanje plač, niti ne po enem tednu vladanja. 

Ni me toliko strah virusa, kot me je strah prihodnosti naših otrok in krepitve moči obstoječe vlade, možne diktature in bojazni, da se bo omejevanje človekove svobode nadaljevala tudi, ko bomo ranjeni in oslabljeni zmagali v bitki z boleznijo in smrtjo.

Četrta misel: "Pazimo nase, ne ogrožajmo sebe, ne drugih. Naj nas pandemija ne spravi na kolena, vklopimo razum, ki ga bomo potrebovali ko se bo ta agonija končala! Do takrat, ostanimo doma, ohranimo dostojanstvo in mislimo na prihodnost naših otrok! Slednje je zaenkrat še naša pravica in dolžnost, ne smemo si dovoliti, da nam to vzamejo"

Peta misel: "Zgodilo se je resnično neprimerno dejanje!"

https://sites.google.com/a/inovelmedia.si/i-novel-media/home/aktualno/objave-aktualno/vimenuljudinapisalavanjacibej/20200319_145920.jpg



V.Č.
Fotografija: Luka Korsič, 2020





Pesništvo je oblika življenja, napisala: Erika Gregorič

objavljeno: 16. mar. 2020 22:21 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 20. mar. 2020 00:12 ]


Pesništvo je oblika življenja 

Februar je mesec kulture, ki poleg razstav, osrednjih občinskih proslav in kulturnih prireditev, ponuja obiskovalcem dogodkov priložnosti, da spoznajo tudi pesnike in pisatelje. Vsaka kulturna ustanova na svoj način počasti osrednji slovenski kulturni praznik. Mestna knjižnica Izola je ob tej priložnosti gostila pesnika in pisatelja Dušana Šarotarja, s katerim se je pogovarjala literarna kritičarka in prevajalka Diana Pungeršič. 


Potapljanje vase

Avtorjev 22 letni ustvarjalni opus zajema 7 proznih del in 3 pesniške zbirke. Rojen v Murski Soboti, v Panonski nižini črpa navdih za svoje pisanje in zgodbe, ki jih prenese v knjige. Pri srcu mu je tudi morje. Sam pravi, da se za vsakim njegovim delom skriva stik z morjem, saj največ ustvarja v dolgih poletnih mesecih na dopustu, na otoku Pašman. Tu se besede in prvi verzi rodijo ob pogledu na neskončnost morja in na njegovo navidezno črto na obzorju. Avtor zaupa, da se za pisanjem skriva želja, da bi zapisal neizrekljivo in presegel omenjeno nevidno črto ter naš košček obale. Pisatelj se namreč potaplja vase in v svojo dušo, ter išče besede med zunanjim in nevidnim notranjim svetom. Kot je svetilnik znak vsem na morju, tako so pesnikove besede svetilnik za poezijo in luč za notranje svetove. Pesniti pomeni prebivati na pesniški način in Šarotar je mnenja, da je človek lahko pesnik, ko najde način, da izrazi dušo, kar je včasih možno s pesmijo, včasih s fotografijo, včasih tudi brez besed. Čeprav je večkrat navdih prvi pogoj, da se pesem rodi, pa včasih samo ta ni dovolj. Pesnik mora najti pravi občutek in ustrezen jezik za izražanje notranjih svetov. Le ta mora biti iz ljubezni, ki jo začutimo ob prebiranju tistih pesmi, ki so polne pesnikove duše. Pri pisanju pesmi je pomemben tudi širši epos, t.j. spomin, ki po mnenju Šarotarja, pesnikom in pisateljem ponuja veliko možnosti ustvarjanja. S tem nima v mislih zgolj vsakodnevnega spomina, temveč tudi stvari, ki so se odvile davno tega in presegajo naš rod. Prav tako sodijo sem zgodbe, ki jih slišimo od drugih ali so se pripetile dolgo nazaj. Ob teh mislih pove še, da je najtežje na svetu biti pesnik, saj so si zgodbe zelo podobne. Četudi izvirajo iz nas samih, je najtežje najti jezik zanje. Pesniški poklic ni samo pisanje pesmi, temveč tudi sanjarjenje, lovljenje podob iz polzavednega, njihova artikulacija ter kako jim dati govor in jih ozavestiti.


Avtor o pisanju in branju 

Knjiga je še zadnji medij, ki se ni še povsem digitaliziral in kljub poplavi digitalizacije ohranja papirnato obliko. Otroke bi morali spodbujati k branju, da bi imeli bogatejši besedni zaklad. Pisatelj podeli svoje mnenje, da branje ni zgolj nabiranje besednega zaklada, temveč oblika mišljenja, saj ko beremo, razmišljamo na drugačen način. Eno branje odpira širše obzorje in nas pripravi na novo branje. Zahteva pozornost, zbranost, namen in obvladanje jezika. Brez branja tako knjig kot poezije se ne samo izgublja informacije, ampak tudi občutek za jezik, ter za širše in drugačno razmišljanje. Prav tako se izgubljajo zgodbe in tematike, saj je knjiga nasledek ustnega izročila. Knjige ohranjajo zgodbe o našem izvoru, smislu in namenu. Jezik pa je tisto nevidno vezivo skupnosti, s katerim se sporazumevamo in delimo svoje razmišljanje.


Ko zamolčano le spregovori

Pomemben preboj za Prekmurje nedvomno predstavlja roman Bilijard v Dobrayu, ki v sebi skriva veliko sposobnost ubeseditve poboja prekmurskih Židov v drugi svetovni vojni in je hkrati prvi roman, ki govori o holokavstu na tem območju, kjer je živela največja judovska skupnost v Sloveniji. Šarotar razloži, da je družinam preživelih skupno, da o taboriščih niso govorili doma. Po vojni se je v Mursko Soboto vrnilo zelo malo pripadnikov judovske skupnosti, saj je večina preživelih odšla v Izrael. Posledično so se zaprle sinagoge, tudi materialni ostanki judovske skupnosti so izginili. Do leta 2007 se o tej tematiki ni govorilo. Ob izidu Šarotarjevega romana se je na njegovi predstavitvi le spregovorilo, kar je spodbudilo pisanje zgodovinskih knjig, študij, postavitev spomenika, kjer je stala sinagoga in vrnitev zgodbe, ki še ni bila ubesedena. Pisanje ali poezija, namreč, zdravita metafizične rane s tem, ko nas soočita z dejstvom in omogočita empatijo. 

Kulturni dogodek v Mestni knjižnici Izola



Napisala: Erika Gregorič
Fotografije: Mestna knjižnica Izola, februar 2020





1-10 of 61