MENU‎ > ‎Aktualno‎ > ‎Objave-Aktualno‎ > ‎

Nabiranje poezije, napisala: Erika Gregorič

objavljeno: 7. mar. 2020 01:12 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 7. mar. 2020 01:26 ]

Nabiranje poezije 

Pisatelji se na pisanje svojih del pripravljajo na različne načine. Nekateri se prepustijo domišljiji, drugi resničnim aktualnim dejstvom, tretji brskajo po spominih. Med slednje sodi pisatelj, kulturni delavec, publicist in pesnik Frane Goljevšček, ki ga Izola pozna po njegovem delovanju na kulturnem področju. V Izoli je ustanovil zvezo kulturnih organizacij in poskrbel za obnovo kulturnega doma, kjer je uvedel redne gledališke abonmaje. Poleg omenjenega, se ga mnogi spominjajo po ustanovitvi prve likovne galerije v Izoli (Alga), ki jo je nekaj let vodil tudi sam. Osnoval je Medobčinski svet zvez kulturnih organizacij, prireditve za otroke Mavrica, na katerih so s petjem, plesom in igro sodelovali otroci. Uvedel je vsakoletne poletne glasbene prireditve imenovane Izolsko poletje, ki so se odvijale na ploščadi Gostinskega šolskega centra. V svojem delovanju se je zavzemal tudi za pravično mejo v Istri in na to temo napisal okrog 400 člankov in dve monografiji. Svoje potovanje po svojih spominih je v februarju 2020 zaokrožil z izdajo pesniške zbirke Paberkovanje, ki je bila predstavljena v Mestni knjižnici Izola ob spremljavi skupine kitaristov iz Andragoškega društva Morje - Univerze za tretje življenjsko obdobje. V njej je zbral svoje še ne objavljene pesmi, ki so se tekom let prelile na papir. Le te zajemajo različna obdobja njegovega življenja in delovanja, kar sporoča tudi naslov pesniške zbirke Paberkovanje, nabiranje. V njej so našle prostor impresije, spomini, doživetja, čustvovanja, boji, metafore, satire, humorne pesnitve, pisma in prizori oviti v posebej izbrane besede. 



                                         Frane Goljevšček


Od branja in pisanja do pesniške zbirke

Goljevščkovo prvo branje so bila dela Simona Gregorčiča in po njegovem navdihu je začel pisati zelo zgodaj, pri desetih letih. Branje pesnikov je v njem zbudilo mnoga skrita ali pritajena čustva, zato so ga tudi kasneje v življenju k pisanju gnali določeni trenutki in notranji vzgibi. Pisal je takrat, ko je kaj doživel, zato je večina pesmi dnevniških zapisov, ki povzemajo kaj ga je razveselilo, ali prizadelo. Na ta način je našel ravnotežje v sebi. Med pisanjem vselej stremi po zapolnjenih besedah, tekočih verzih in ritmu, kar porodi domišljene pesmi, izdelane tako v besedni obliki kot v ritmu. Pri tem si pomaga z izborom metafor, prispodob, primer in impresij s katerimi v zbirki naredi pregled svojega življenja. Ravno zato velik del pesmi dopušča prostor bralcem, da jih interpretirajo na svoj način, kar je pisatelju pri srcu, saj je mnenja da pesem zaživi, dobi svojo vrednost in življenje takrat, ko dobi interpretacijo. Vse zapisano se je ohranilo in kasneje se je, po spodbudi prijatelja, odločil, da bo zapiske uredil in zbral kot paberke, oz. kar je nabral. K objavi ga je spodbudil tudi pisatelj Andrej Medved, kateremu sprva ni pokazal svoji pesmi. Poznal je njegovo ženo, slavistko, ki je pesmi pregledala in jih vseeno pokazala Medvedu, kljub prošnji naj tega ne stori. Ta jih je pohvalil in namenil spodbudne besede, priložene v zbirki. Zbirka je izdana v samozaložbi, izkupiček pa bo v celoti namenjen Zvezi prijateljev mladine Koper.


Umirjenost in sproščenost v polnem pomenu

Kljub različnim tematikam ima zbirka rdečo nit, saj je razdeljena v 5 tematskih sklopov: Čas tortur, Domovinske, Politične, Intime, Poslavljanja. Na začetku vsakega je prisoten moto, ki predstavlja usmeritev v tekst, ki sledi. V zbirki besede in vrstice lahkotno tečejo, ni vrzeli, pomen je zapolnjen in bralcu se ne zdi, da bi kakšna beseda manjkala ali bila odveč. Predvsem pa je čutiti umirjenost. Goljevšček razloži, da k temu pripomore namen, zaradi katerega je bila pesem napisana. Veliko je bilo, namreč, tolažilnih, zato so umirjene. V nekaterih pesmih je čutiti pridih romantičnega sloga in jezika, starejših izrazov in besednih zvez, ki nas popeljejo k njegovemu velikemu navdihu Francetu Prešernu, poleg Dragotina Ketteja in Josipa Murna. V tem slogu je v prvem sklopu Čas tortur zapisan Sonetni venec iz svinčenih dni, ki opisuje njegovo težko obdobje, ko je ostal brez službe, v obliki fronte in bojišča srednjega veka, kot bi brali upesnjeno zgodovinsko bitko in mogočne boje z orožjem.



Po svojih sledeh

V nadaljevanju zbirke, v sklopu Domovinske, spremljamo Goljevščkovo razmišljanje o zgodovini Slovenije, o naših koreninah in mejah naše domovine, prisotno je razmišljanje o venetskem vprašanju, poleg tega v pesmih spodbuja narodno zavest in državotvornost, kar se odlično odraža v pesmi Da si ti Kralj Matjaž. Med njimi se je na papir prelila tudi Oda Maistru, ki je bila uglasbena v času Maistrovih proslav, ki jih je organiziral. Ob zavzemanju za pravično mejo v Istri, se je na svoji poti veliko srečeval s politiko, kar je prisotno v poglavju z naslovom Politične. Pesmi seveda ne opevajo političnih strank v rimah in verzih, ampak izražajo pesnikovo doživljanje in bližnje izkušnje s tem svetom ter koliko poguma in energije pričakuje od posameznika. Goljevšček pri tem poudari, da ni bil nikoli politik, le domoljub. Politična dejstva, prisotna v pesmih, so ovita v prispodobe, metafore in na določenih mestih tudi poosebljena, kot v hudomušni Baladi o Evi in Pepinu, ki v ironičnem slogu skozi zgodbo o zapeljevanju prikazuje politični svet. Sledijo pesmi nasičene s čustvi, trenutki jeze, ki se tekom verzov prelevijo v obup in žalost, na koncu pa v predajo. To vzdušje se v nadaljevanju razblini v pozitivnejše, lahkotnejše in igrivo. Intime je najdaljše poglavje, kjer pesnik odpira prostor impresijam, pojavom, barvam, izgubam, naravi in letnim časom, pozitivnim in svetlim občutkom, novim upanjem, dogodkom, ki zbujajo prijetna čustva in polepšajo dan in beležkam trenutnega čustvenega stanja. Iz naštetega se porodijo verzi, besede, primere in slike. Zbirka se zaokroži v zadnjem delu z naslovom Poslavljanja, kjer se avtor poslavlja od otroških spominov, domačega kraja, ljudi, ki so mu bili in so mu blizu, govori o domačem kraju skozi žive in pristne opise, ki bralca popeljejo v sam kraj, tako da med branjem občuti vonj, toploto, prostor in dogodke.

Erika Gregorič v pogovoru s Franetom Goljevščkom

Skupina kitaristov iz Andragoškega društva Morje Izola - Univerze za tretje življenjsko obdobje 

Kulturni dogodek v Mestni knjižnici Izola


Napisala: Erika Gregorič
Fotografije: Mestna knjižnica Izola, februar 2020