V Mestni knjižnici Izola Matija Štravs razstavlja 28 slik v tehniki voščene barvice in 12 kolažev. Slike knjižnega formata presenečajo z variabilnostjo figurativne motivike, prevladujejo motivi ženskih teles tako v togo sakralnih kot gibko razpoloženjskih položajih, nekako med nebesi in peklom mitske tematike. Barvno prevladujeta komplementarni razmerji med rdečo in zeleno ter modro in rumeno, vendar daleč od kakršnekoli kričečnosti. Zaradi pridušene barvne skale so slike povzdignjene malodane do svetniške privlačnosti, tako prvinske so v svoji vabljivosti, ki pa niti na trenutke ni opolzka, kvečjemu tragična v ponujajoči se razuzdanosti. Po koloritu in hoteni naivnosti spominjajo na Chagalla, po figurativni drznosti na Schieleja, vendar sta takšni primerjavi odveč, saj slikarski opus Matije Štravsa utriplje z lastnimi žilami polnokrvne ustvarjalnosti. Za razliko od povsem konvencionalnih, tudi razstavljenih kolažev, gre pri slikah za uspešno nadgradnjo časopisne osnove, kjer se prebarvane figure povzdignejo v likovno govorico: telo je pobarvano, obraz pa ostaja črno bel. V pobarvankah avtor z ustvarjalno infantilnostjo presega predsodke odraslosti in tako prepričljivo odstira nemalokrat po nepotrebnem zastrti svet zrelosti. Preobleke, ki ne zastirajo pogleda, temveč ga poglabljajo. Amaterska razstava na akademskem nivoju, vredna ogleda.