MENU‎ > ‎Aktualno‎ > ‎Objave-Aktualno‎ > ‎

Velika noč - marec 2016

objavljeno: 26. mar. 2016 07:16 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 26. mar. 2016 07:29 ]
O Veliki noči, največjem krščanskem prazniku je veliko napisanega. A vendar nikoli ni odveč, če tudi tu na kratko napišemo, kaj ta praznik pravzaprav pomeni. Praznik traja več dni in vsebuje ogromno simbolike in tradicij. Velika noč se praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni.

Korenine velikonočnega praznika so v judovstvu, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. V petek pred veliko nedeljo kristjani praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih, na veliki petek so namreč Jezusa Kristusa križali, nato je pa tretji dan po tem, na nedeljo, vstal od mrtvih. Zato je Velika noč praznik veselja in upanja, saj s tem kristjani verjamejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt, in s tem prinesel upanje za vse.

Tako kot pri vsakem krščanskem prazniku je tudi za velikonočne praznike razvita kultura prehranjevanja. Tradicionalno je na veliki petek značilen strogi post, danes večinoma dan, ko se ne je meso, na veliko soboto se blagoslovijo ali žegnajo živila, ki se v nedeljo zaužijejo za zajtrk. 
Vsa hrana ima določeno simboliko: suho meso oz. prekajena šunka simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi so simbol kapelj krvi, hren predstavlja žeblje, s katerimi so Kristusa pribili na križ, slavna potica pa simbolizira trnjevo krono.

Fotografija: Nika Korsič (rekviziti: Nena Godina), 2016

Tradicija, povezana s temi praznovanji, se je ohranila v velikonočnem zajčku, simbolu plodnosti, ki so bili priljubljene živali boginje Eastre in pa v velikonočnih barvanih jajčkih, ki predstavljajo sončno svetlobo pomladi, oznanjujejo novo življenje oz. rodovitnost. 
Velikonočni zvonovi načeloma prenehajo z zvonjenjem na veliki četrtek, saj takrat gredo "zvonovi v Rim" in je hkrati to dan barvanja pirhov. Zvonovi ne zvonijo do velike sobote, v znak spomina na Jezusovo trpljenje in smrt. V soboto zjutraj zvonovi ponovno oživijo in oznanjajo Jezusovo vstajenje.
Simbol pomladi je tudi cvetje, lilije kristjane spominjajo na Jezusovo novo življenje. Hkrati je tudi simbol čistosti Marijinega devištva. Narcisa in tulipan ter ostalo cvetje so simbol Velike noči. Mačice so še posebej v Angliji in Rusiji simbol sreče. Ljudje se z vejicami mačic dotikajo ramen drugih ljudi in jim na ta način želijo srečo.
Butare ali v šope povezano spomladansko zelenje so značilne za cvetno nedeljo. Na deželi so butare imele statusni pomen: večjo in lepše okrašeno, kot jo je družina imela, več je veljala.
Tudi jagnje ima svojo simboliko: predstavlja človeka. Jezus namreč predstavlja dobrega pastirja, ki varuje svoje ovce - ljudi. Na svet jagnje pride spomladi, kar je spet simbolika rojstva in novega življenja.
Piščanci se valijo iz jajc in so tako kot jajca simbol pomladi in velike noči.

Poznate najbolj slavna okrašena velikonočna jajčka? Ta so gotovo Fabergejeva jajčka. Fabergej je bil zlatar, ki mu je v letu 1883 ruski car Aleksander naročil, da izdela posebno darilo za svojo ženo, carico Marijo. Zlatarjevo jajce je ženo tako navdušilo, da je car Fabergejevo delavnico nemudoma pooblastil za izdelavo jajčk za vsako veliko noč. Prvo zlatarjevo jajce je bilo jajce v jajcu. Zunanja lupina je bila narejena iz platine, ko se je odprla, je v notranjosti razkrila še eno manjše zlato jajce. Tudi to jajce se je odprlo in v njem je bil zlati piščanček in kopija carske krone, narejena iz draguljev. Kdo bi se branil takega jajca?

Zapisala: Nika Korsič