MENU‎ > ‎Aktualno‎ > ‎Objave-Aktualno‎ > ‎

Življenje je vrednota, napisala: Zarja Trkman, april 2018

objavljeno: 17. apr. 2018 18:58 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 25. apr. 2018 03:24 ]

 
Multimedijska plesna predstava 

Življenje je vrednota  


Mali vitezi so otroci, ki so zboleli za rakom, ki se borijo za življenje, da bi lahko še naprej bili del tega planeta. Katja Vidmar je s svojo plesno skupino ustvarila multimedijsko predstavo ŽIVLJENJE JE VREDNOTA. Z njo skuša pomagati otrokom obolelim za rakom in jim omogočiti kar najbolj uspešno zdravljenje, ki je običajno zelo drago in zahtevno. Prireja predstave širom po Sloveniji. Vse so dobrodelne. Pokroviteljica je varuhinja človekovih pravic. Dobrodelna plesna predstava se je 14. aprila 2018 odvila tudi v Novi Gorici v sodelovanju Katja Dance Company in Ustanove Zdenke Gustinčič, Fundacije za dobro ljudi in narave, pod pokroviteljstvom MONG. 

Predstava je navdušila ljudi, ki so se odločili za ogled in na ta način pripevali svoj »kamenček« v mozaik življenja. Ogledala sem si jo s prijateljico, ki se spopada z rakom. Bila mi je hvaležna, da sem jo povabila. Takoj na začetku je začela jokati, ko je fantič delil svojo zgodbo na platnu. Prijela sem prijateljico za roko, bila je topla. Razumela sem njeno stisko. Samo dotik, nič drugega, ki čudežno deluje, če je plod razumevanja in čiste duše.

Zgodba se je začela. Filmska in plesna. Kombinacija obojega.

Zdravnica se vsak dan odpravlja v UKC, zdravi otroke obolele za rakom. Sooča se z njihovimi strahovi, jim skuša pomagati najbolje kot zmore. Najhuje ji je, ko mora otroku povedati kruto novico, otroku in njegovim staršem. Po opravljenem delu se vrne v objem svojega ljubega, se z njim zlije v eno in poskuša pozabiti na Male viteze. Za trenutek ji uspeva. A naslednji dan spet podobna zgodba.

Plesalci so oblečeni v pisane barve, glavna plesalka in koreografinja pa v rdečo. Plešejo, odpravljajo se na delo, v trolejbusu se držijo za viseča držala. 



On v črnem, ona v belem. Zlitje njunih teles v eno. Simbolika? Najverjetneje. Pozaba? Ja, pozaba, treba je pozabiti vso težo življenja Malih vitezov. Uspešna pozaba? Najverjetneje le delno uspešna.



Po delu se prijatelji družijo, zabavajo in smejijo. Druži jih veselje do plesa. Plešejo, tokrat vsi oblečeni v črno. Le kaj napovedujejo? Bolezen ali nekaj drugega? Izkaže se, da bolezen.



Zdravnica, mlada, entuziastična, predana svojemu delu, zboli. Rak razjeda njeno telo, zažira se v vse zdrave celice in jih neusmiljeno razžira. Pojavi se strah, bolečina, zanikanje, samoobtoževanje, iskanje krivca. Zakaj se to dogaja ravno meni? Le zakaj?

Plesalci s svojimi gibi ustvarjajo pri občinstvu napetost. Kako se bo končalo. Zaljubljena v življenje se bori s svojimi demoni, s hudičem, ki jo žre od znotraj, s palicami ga preganjajo. Raka. Noče oditi, trdovraten je. Tudi on se bori za življenje, saj je tudi zanj življenje pomembno. Kdo bo zmagal? Ona ali on.


Zaključek predstave pusti prosto domišljijo vsem, ki si ples ogledajo. Samomor? Predaja? Življenje? Bogve kaj.

Stoječe ovacije, solze, objemi, druženje, pogovor ob kozarčku rujnega in slanih prigrizkih. Lepo je bilo. Navdihujoče, a obenem kruto in izzivajoče. Biti ali ne biti, tu je zdaj vprašanje. Živeti ali oditi. Stvar odločitve, stvar izbire, stvar usode, karme. Preseči karmični vzorec ali pač ne.

Mene so prepričali, plesalci, namen predstave je bil jasen: ŽIVLJENJE JE VREDNOTA. Življenje je darilo. Samoizpraševanje, odkrivanje svojih prepričanj, ki peljejo v bolezen ali ozdravljenje … temelji, ki so trdno na svojih majavih nogah. Nesmisel ali smisel? Smisel življenja je ležanje na travi, s čivavo … poje pesem. Pa je res to smisel življenja? Smisel je BITI, ŽIVETI, LJUBITI SE IN OBJEMATI, SO-ČUTITI …

Poklon!






Moj zapis v zgodnjih jutranjih urah, pred svitom:

Kako diši ljubezen, kakšne barve je?

Življenje je vrednota, je naslov multimedijske predstave, ki smo ji bili priča Novogoričani. Dobrodelna predstava za otroke obolele za rakom. Male viteze. Bilo jih je kar nekaj v dvorani, tako drugačnih, tako posebnih. Tistih, ki so v boju zmagali. Najbrž od tod ime. Mali vitezi, ki se borijo. Ali zmagajo ali ne, niti ni tako pomembno. Važno je, da skozi izkušnjo raka, pridejo do nekaterih spoznanj, ki jih bogatijo.

In tisti, ki so bili v dvorani, so nedvomno bogatejši. Bogatejši so za življenje, v katerem vidijo darilo, vidijo izziv. Izziv, da ga zaživijo, kar se le da bogato, doživeto in srčno.

Ker življenje je darilo, ki je vsakomur ponujeno v zibelko. Kaj bo z njim počel, je povsem stvar vsakega posameznika. Ali ga zavržeš, ali ga sprejmeš v vsej njegovi veličini, ali ga objemaš, ali ga sovražiš …

Važno je, da se z njim spopadeš, z vsem, kar ti ponudi. Nudi pa ogromno lepega, malo manj lepega, bogatega in revnega, pisanega in črnobelega. Mavričnega. In prav v tem je njegov čar. V barvah, v vonju. Diši? Ja, življenje diši. Diši tako, kot si ga Mali vitez predstavlja. Včasih diši po mami, drugič po očetu, tretjič spet po prijatelju. Po zdravnici, ki ga obišče vsak dan, ki je kdaj s soncem obsijan, spet drugič ga zagrnejo črni oblaki, ki se zgrnejo nad Malim princem, potočijo solze sreče ali ljubezni, srčnosti ali nesreče. Važno je le, da mali vitez ni sam v svoji stiski, v boju z demoni. Vedno je nekdo ob njem. Bodisi hudič ali angel. Ki ga vabita v svoje kraljestvo. Hudič v kraljestvo teme, angel v svetle dvorane nebes.

Življenje pa je rdeče barve, barve srca, barve krvi, ki se pretaka po telesu malega viteza. In ta barva, rdeča barva je tista, ki ga trenutno najbolj mika. Malega viteza. Njej sledi. Rdeči barvi in se bori, tako z angelom kot s hudičem.

Zmagovalna kombinacija: rdeča barva, ki se ji ŽIVLJENJE reče, prevlada. Angelska bela bo še počakala, hudičeva črna je pozabljena. Vsaj za nekaj časa. Koliko časa? Zavisi od malega viteza, od njegove odločitve. Če se odloči za ljubezen, ki je rdeča, je zmagal, sicer pa tudi. Saj zmaga ni vedno najslajša, včasih je tudi poraz sladak, morda še slajši. Odvisno od tega, kakšno lekcijo ponujata. Poraz in zmaga. Hudič in angel.

Ljubezen premaga vse, tako hudiča kot tudi angela. Ljubezen diši omamno. Naj bela in črna še malo počakata, na trenutek, ko bo mali vitez pripravljen. Dotlej pa naj v njegovo življenje vstopijo vsi odtenki vseh barv, ki jih riše življenje, ki tako BOŽANSKO diši.

Mali vitezi, hvala vam, da ste, da s svojim zgledom vlečete voz v najsvetlejšo temo. Bistroumni nesmisel!? NAJ BO!



Zapisala: Zarja Trkman, fotografije: David Verlič