MENU‎ > ‎Urednica piše‎ > ‎

Objave-Ali lahko urednica nekaj pove?


Pomlad, že skoraj poletje 2020

objavljeno: 10. jun. 2020, 22:32 avtor: Spletni čas

Pomlad, že skoraj poletje 2020

Vsako pomlad se zgodi preporod. Tudi pri nas se je ...

Spletni čas, neodvisen medij, ki deluje že šesto leto pod okriljem Kulturnega društva VNL, se bo kmalu posodobil. V času, ko se zdi, da vse razpada, smo mi poželi nekaj uspeha in razširili svojo ekipo strokovnih sodelavcev. 

Slika: V zanosu, serija Lebdenja; 2018, olje na platnu, 100x200; Nika Korsič

Po nekaj zavrnjenih razpisih, nam je na enem le uspelo. Na javnem razpisu Ministrstva za kulturo za izbor operacij "podporno okolje za delovanje na področju kulture 2020", so nam omogočili zaposlitev dveh oseb za eno leto, kar bo zelo pripomoglo k izboljšanju videza in vsebin, ki jih nudimo na našem spletnem portalu. Posledično v našem biroju spet zelo brni in vse diši po delovni vnemi, visokih ciljih in viziji, ki sega daleč naprej v prihodnost. 

V biroju pravzaprav kar frči - perje - ponovno smo obudili rubriko "Selivke se vračajo", kjer avtor na poučen, preprost in zanimiv način opisuje kdaj in kako se ptice obnašajo v času, ko se spreminjajo letni časi. Dodali smo tudi novo rubriko "Vic kurnik"; to so odlomki in ilustracije iz knjige, ki je nastala več kot 10. leti in katere vsebina je napisana na humoren način, tema pa še vedno aktualna.

Žal smo se morali zaradi okoliščin, ki so prizadele cel svet, odpovedati projektu Umetniški simpozij Likovni eko 2, ki smo ga planirali letos junija. Morda ga bomo realizirali v jeseni, zagotovo pa naslednje leto. V tem času bomo zadevo še bolj poglobili in se maksimalno potrudili, da bomo gostujočim umetnikom in ostalim sodelujočim ponudili še več, kot smo si sprva zadali. Ideje, ki so že precej dozorele, bomo še razširili, tako da se bomo pereči tematiki o ekološkem pogledu umetnika lahko še bolj posvetili in še bolj poglobljeno razmislili o možnostih, ki nam jih nudi bližnja okolica ... torej, informacije sledijo ...

Sem že omenila, da imamo nova profila na Instagramu in Pinterestu? Že dolgo smo tudi na Facebooku in Twitterju in če nam še ne sledite, to lahko storite sedaj. Dobrodošli so vaši komentarji, delitve in všečki. Naj omenim, da nismo popolni in tu in tam storimo kakšno napako, tudi slovnično (žal v naši ekipi še nimamo lektorja) in veseli bomo vaših prijaznih opozoril in komentarjev. Lahko nam pišete na elektronski naslov info@inovelmedia.si. 

Tako. Mi šibamo naprej in veselim se vseh novosti, ki nas čakajo. Kot predsednica KD VNL in urednica Spletnega časa, vas ponovno vabim, da nas redno spremljate in naše objave, ki so pritegnile vašo pozornost delite med vaše prijatelje. Še vedno smo odprti za vaše predloge, mnenja in želje. Veseli bomo, če nas podprete z donacijami (z donacijami nas občasno podprejo naši člani, nazadnje nas je podprla prav Aljoša Križ, avtorica nove, že zgoraj omenjene rubrike Vic kurnik) in smo za sodelovanja, tudi v obliki sponzorstva in oglaševanja. 

Se beremo in 

Nika Korsič






Prehod iz zime na pomlad 2020

objavljeno: 22. apr. 2020, 04:41 avtor: Spletni čas   [ posodobljeno 22. apr. 2020, 04:43 ]

Prehod iz zime na pomlad 2020

… še preden sem se lotila pisati, imam blokado - zakaj? ... ker imam masko (dober izgovor). 

foto: arhiv KD VNL 


Kot urednica spletnega časopisa se moram oglasiti tudi v teh nenavadno čudnih časih. Kako se nam je spremenilo življenje, ha? Iz danes na ju3 imamo cel štos. Ste si kdaj sploh zamislili, da bi lahko prišlo do nečesa takšnega?

Jaz? Ne.

Čeprav sem velikokrat že razmišljala o velikem, groznem virusu, ki nas napade … ampak zgolj v eni zgodbi za zaspati, lahko tudi kot neko animacijo. Ker bi to narisala, če bi imela čas in če bi znala …, ampak se zaenkrat še nisem našla v risbi … in v stripu.

Skratka, situacija je resna. Vsaj zdi se tako. Čeprav živim z ljudmi, ki pravijo, da temu ni tako. Da je vse to z namenom. Tudi jaz trdim, da je to z namenom. A vendar si nasprotujeva. On govori o biološkem orožju in politični sili, jaz pa o očiščevanju planeta. Kdo ima prav?

Na socialnih omrežjih že vidimo fotke mask in rokavic, nemarno odvrženih, nekje sredi nečesa, se najdejo. Na žalost vidimo obraze ljudi, ki nam govorijo, kaj smemo in ne smemo. Prijateljice mi pravijo, ne verjemi v teorije zarote. Katere pa so, te, teorije zarote? Tiste, ki govorijo kako nas tisti tam višje, želijo zmanipulirati? Eni govorijo tako, drugi drugače. Kaj zdaj? Kako to mislite? Ali tiste, ki govorijo, naj nosimo maske namesto njih? Ali sosed, ki me vpraša, kako je kaj moj otrok? Al someščanu, ki me grdo, morda je bolje rečeno začudeno pogleda? Ali tisti bejbi, ki se brezbrižno (vsaj tako se zdi) šeta tam nekje. Komu naj zamerim? Komu naj verjamem?

Čeprav se zame osebno (še) ni spremenilo kaj dosti, še vedno sem na porodniškem dopustu. Pogrešam, pogrešam, čeprav grem kakšenkrat s težavo ven, da lahko brezskrbno uživam v naravi oz kjerkoli sem.

Se pa je zadeva kar krepko dotaknila našega časopisa in projektov, ki smo jih želeli izvesti v okviru Kulturnega društva VNL; zadnjič sem navdušeno pisala o brnenju v našem biroju - sedaj pa nismo več prepričani, ali nam bo uspelo? Bi morda iz junija simpozij prestavili na jesen? Kdo ve … ali bomo imeli sploh kakšna sredstva? Skratka postavljeni smo pred veliko vprašajev. Spletni čas pa gre naprej, itak! Tu nas (zaenkrat) nihče ne ovira, saj je naše delo izključno prostovoljno in naša dobra volja - ker radi to počnemo, gremo naprej. Kot en tak, prijazen virus!


… lepše je biti brez maske!


Nika Korsič





Umetniški simpozij Likovni eko 2

objavljeno: 11. feb. 2020, 15:41 avtor: Spletni čas   [ posodobljeno 6. mar. 2020, 01:07 ]

http://www.pisarnavnl.si/umetniski-simpozij-likovni-eko-2


V našem biroju kar brni. Zelo smo vznemirjeni, ker smo v Kulturnem društvu VNL končno ponovno začeli z realizacijo projekta Umetniški simpozij Likovni eko, ki smo ga lani zaključili nadvse zadovoljni. Tudi letos se bomo za en vikend podali v ustvarjalne vode in preživeli za razmišljanje o ekologiji, tokrat na temo Ekompromis - eko kompromis, razmerje med gospodarstvom in naravo in kritični vpogled v situacijo v Tržaškem zalivu in bližnji okolici. 

Imeli bomo možnost prisluhniti zanimivim predavanjem, ki bodo, tako kot lani, motivirala, navdušila in pred premnoge vprašaje postavila udeležene umetnike. Letošnja novost bodo umetniške delavnice, ki se jih bo lahko udeležil kdorkoli - prav tako tudi predavanj. Atelje v centru Izole bo odprt tako za ustvarjalce, kot mimobežne obiskovalce. To smo poimenovali odprti atelje KD VNL. Ekipa strokovnih sodelavcev se je močno povečala, ponosni smo, da se nam je pridružil tudi kurator.

Vabljeni so umetniki vseh zvrsti umetnosti, vi ki bi radi prispevali bodisi likovni, glasbeni, literarni, multimedijski ali plesni delež in s tem postali del ekipe letošnjega umetniškega simpozija. 
Vabimo pa tudi morebitne predavatelje in mentorje ustvarjalnih delavnic, ki mislijo, da bi s svojim sodelovanjem prispevali k še bolj kvalitetnemu programu simpozija in k še večjemu ozaveščanju.

Lani smo na povabilo organizatorjev glasbenega festivala Jeff, razstavljali v tudi v vrtovih Pokrajinskega muzeja v Kopru. Naš letošnji cilj je, da bo razstava, ki bo nastala, razstavljena še drugod po Sloveniji. 

Točen program bo znan naknadno, okvirje pa smo že zasnovali in si več lahko preberete na spletni strani KD VNL. Prepričana sem, da bo letos še boljše in prav že komaj čakam!

Lep pozdrav, 
Nika Korsič


FOTO arhiv NK

Poletje 2019

objavljeno: 18. avg. 2019, 14:07 avtor: Spletni čas

Poletje 2019


Po deževni pomladi je končno prišlo vroče poletje, prežeto z aktivnostmi, ki smo si jih zadali in tudi uspešno izpeljali. S Kulturnim društvom VNL smo uspešno izvedli kar dva obsežnejša projekta: Umetniški simpozij Likovni eko in pa Natečaj za najboljšo kratko zgodbo: Gremo mi na morje. Z odzivom smo bili zelo zadovoljni, še posebno z Likovnim eko-m, saj smo ga, kljub podobnim preteklim izkušnjam, z našim KD VNL, izpeljali prvič.

Simpozij je trajal tri dni, en prijetno vroč vikend v juniju. Nanj so se lahko prijavili umetniki vseh umetnostnih zvrsti. Tako, kot je na začetku kazalo, da se simpozija udeležilo bore malo ustvarjalcev, smo bili na koncu prav prijetno presenečeni, ko smo seštevali udeležence. Sodelovalo je 11 umetnikov in dva predavatelja. Petkovih predavanj na temo ekologije in okolijske problematike se je žal udeležilo bore malo ljudi, kljub temu, da so bila predavanja odprta za vse obiskovalce. Predavatelja sta nama pripravila zares kvalitetni predavanji, ki sta nam poleg neštetih odgovorov postregla tudi s prenekaterimi vprašanji. Predavanja so bila tako zanimiva, da se je vmes, hočeš, nočeš, vnela debata. Res je bilo super!
Sobota je bila namenjena ustvarjanju, v nedeljo pa smo že pripravljali razstavo. Na ogled smo postavili instalacije, grafike, slike, ilustracije, skulpture, pripravili pa smo tudi performans z avtorsko glasbo. Kdor je prišel na odprtje razstave, je bil naravnost presenečen nad kvaliteto in vsebinsko pestrostjo. Tudi ljudje, ki so si razstavo ogledali kasneje, so jo pohvalili, piko na i, pa je dodala pobuda nekaterih umetnikov, ki letos niso uspeli sodelovati, da bi tak simpozij organizirali tudi drugo leto, poleg tega pa še povabilo organizatorke kulturnega programa, da bi razstavo prenesli še na drugi dogodek. (... To bo v Kopru, od 11. do 14. septembra, na že tradicionalnem glasbenem festivalu Jeff ... več info kmalu ...)
Organizatorji simpozija smo s končnim rezultatom simpozija naravnost navdušeni. Obljubili smo si, da bomo simpozij izpeljali tudi drugo leto in ga še razširili, idej nam ne manjka, videli bomo le, kako bo s finančne plati. Letos nas je delno podprl JSKD. Prizadevali si bomo, da bi Umetniški simpozij Likovni eko postal tradicionalen. Več o letošnjem simpoziju si lahko preberete na straneh KD VNL.

Fotografija: Martina Ljubič - Utrinek iz odprtja razstave

Natečaj za najboljšo kratko zgodbo: Gremo mi na morje, smo zaključili prav pred kratkim. Kmalu bomo tudi objavili nagrajene zgodbe, nagrajenci pa so že znani. Tudi s tem literarnim natečajem smo kar zadovoljni. Prejeli smo 17 zgodb iz vse Slovenije in smo jih člani komisije z velikim zanimanjem in užitkom tudi prebrali. Med seboj se zgodbe precej razlikujejo, vsem pa je skupno: morje. O najboljših zgodbah bo svoje mnenje zapisal predsednik komisije, pisatelj I. Geister. Veseli nas, da bomo lahko tudi z vami delili najboljše zgodbe. Letošnji literarni natečaj pa ni prvi, ampak že tretji in drugo leto, obljubimo, da ga bomo ponovno razpisali. Tema naj zaenkrat ostane skrivnost, odprti smo pa tudi za vaše ideje!


Poletje se pravzaprav že bliža h koncu, meni se pa zdi, da se niti začelo še ni. Morda ravno zaradi tega, ker sem skozi vpeta v društvene aktivnosti. Organizacija raznih aktivnosti zajema kar nekaj obveznosti, od papirjev, iskanja financ in morebitnih sponzorjev, ljudi, ki bi ti pomagali, in še in še, na kratko od A do Ž je kar nekaj trdega dela. 
Septembra bomo nadaljevali z nekaterimi prostovoljnimi dejavnostmi, ki so pri nas že stalnica. Čaka nas tudi, kot že zgoraj omenjeno, razstava umetniških del, ki so nastala v času Umetniškega simpozija Likovni eko. Naj omenim, da je še vedno na voljo individualni internetni tečaj kreativnega pisanja, za informacije nam kar pišite na e-mail. V naslednjem letu bomo tudi nadaljevali z likovnimi tečaji za vse generacije, tako da nas le spremljajte in podpirajte še naprej. 




Pomlad 2019

objavljeno: 12. maj 2019, 23:02 avtor: Spletni čas   [ posodobljeno 12. maj 2019, 23:04 ]

Pomlad 2019 

Nič kaj prijazna ni letošnja pomlad, vsaj na Notranjskem, kjer živim od januarja letos. Neskončno sem vesela, da imam končno čisto svoj balkon, kjer lahko počnem, kar želim; zimski plan o zasajevanju vseh mogočih cvetlic in zelišč in ustvarjanju zelene oaze je zaradi vztrajnih hladnih noči in juter prestavljen na dneve po Ledenih možeh.

Sicer občasni sončni in toplejši dnevi kar vlečejo ven, zato jih izkoristim za daljše sprehode v naravo, ki je končno začela dihati in zeleneti. Deževni dnevi so rezervirani za priprave na različne projekte, urejanje papirjev in ostalih zadev povezanih s sedenjem za računalnikom.

Fotografija: NK


S Kulturnim društvom VNL se pripravljamo na Teden ljubiteljske kulture, ki ga organizira Javni sklad RS za kulturo. Predstavitev Izolskih društev bo v petek, 24. maja v parku Pietro Coppo v Izoli. Začnemo ob 16h in zagotovo bo zanimivo. Na naši stojnici bo prav zagotovo pestro, predstavili bomo svoje dejavnosti, pripravili kamišibaj predstave, slikali v živo in nudili vse informacije v zvezi z našim delom.

Pripravljamo pa tudi večji projekt, ki bo trajal kar tri dni. Predzadnji vikend v juniju bo rezerviran za Umetniški simpozij Likovni eko. Simpozij je namenjen umetnikom iz Slovenije in tujine. Tema simpozija bo ekologija: opozarjanje in ozaveščanje o pomembnosti ekologije, čim manjše produkcije odpadkov, zelene proizvodnje, pomembnosti narave, dreves in ogroženih živalskih vrstah itd ... Simpozija se lahko udeležijo vizualni umetniki, literarni umetniki, plesalci, glasbeniki … in vsi ostali, ki mislijo, da bi s svojim delom in znanjem lahko prispevali k bogatenju kulture in ozaveščanju o pomembnosti skrbi za okolje. 
Poskrbeli bomo za strokovna predavanja in mentorstvo. Udeleženci bodo deležni tudi določenih popustov in ugodnosti pri raznih storitvah, med drugim tudi pri nakupu umetniškega materiala v trgovini Dagal d.o.o. v Luciji. 
Srečanja, predavanja, delavnice in ustvarjalni prostor bodo v ateljeju LKD Marionette (Gregorčičeva ulica 21, Izola), ki se nahaja v samem središču starega dela Izole in je pomembno stičišče kulturnih in drugih društvenih dejavnosti. Naše skupno delo bomo predstavili v obliki javne prireditve in fizične razstave v galeriji v Sončni dvorani (Ulica Giordano Bruno 6, Izola) in v Virtualni galeriji tega spletnega časopisa.
Udeležba na simpoziju je brezplačna. Prijave so odprte, sprejemamo jih do 14. junija 2019 na info@inovelmedia.si. Program in več informacij lahko najdete tu.

Pripravljamo pa tudi nov literarni natečaj, vendar vam bomo podrobnosti razkrili kmalu. Naj napišem le, da se nagrajencem za najboljšo kratko zgodbo obetajo lepe knjižne nagrade.

Aktivnosti nam res ne zmanjka; kljub temu pa si želim, da bi pomlad v naše kraje prišla s polno paro - želim si še bolj uživati v sprehodih v naravo in tudi za računalnikom v svoji zeleni oazi.

Nika Korsič




Januar 2019

objavljeno: 21. jan. 2019, 01:29 avtor: Spletni čas   [ posodobljeno 21. jan. 2019, 01:34 ]

Januar 2019 


Teče že peto leto, odkar smo z besedami “Dajmo, kar bo, pa bo, to nas veseli in kar nas veseli je super!” skočili v neznano in se podali v vode pisanja, spodbujanja drugih, da pišejo in ustvarjanje nečesa lepega.


Ta leta so bila, če jih strnem v celoto, predvsem lepa in pestra. Doživeli smo veliko stvari, spoznali ogromno zanimivih ljudi, ki se s pisanjem ukvarjajo profesionalno ali zgolj ljubiteljsko, ker jim je to pač všeč in to pač radi počnejo. Skozi vsa ta leta smo en drugega spodbujali in se bodrili, nekajkrat smo skoraj že vrgli puško v koruzo in se spraševali o smislu vsega tega, a smo vendarle vztrajali in sedaj smo tu, še močnejši in izkušenejši. Imeli smo tudi nekaj slabih izkušenj, naredili smo tudi nekaj napak, a vse to smo vzeli za dobro lekcijo in nismo dopustili, da bi nas karkoli ustavilo. Po vsakem padcu pride vzpon. Pride, prej ali slej. In ni ga lepšega občutka, ko si za svoj trud nagrajen s kakšno pohvalo, takrat začutiš neko zadoščenje in potrditev, da to, kar delaš, le ni tako brezveze. 

http://www.nikakorsic.si/
Fotografija: Detajl slike (Nika Korsič)

Če analiziram podatke o našem spletnem mestu, kažejo na to, da imamo mesečno več kot tisoč obiskovalcev. Skupno število obiskovalcev v vseh teh letih je nekaj nad 46. 000, ogledov strani pa je bilo natanko 140.258. Berejo nas povsod po svetu, večinoma v Sloveniji, pa tudi na Hrvaškem, v ZDA, Franciji, Nemčiji, Italiji, Srbiji, Avstriji, Peruju, Kanadi in Avstraliji. Povprečno trajanje seje je nekaj nad 2 minuti. Večinoma so naši bralci stari med 25 in 65 let, prevladujejo pa ženske in to s kar 70 odstotki.

Glede na to, da delujemo brez kakršnega koli finančnega zaledja, se mi zdijo ti rezultati kar obetavni. Seveda bi si želela, da bi za trud bili poplačani, zato vabim pokrovitelje in donatorje, ki bi nas radi spodbudili, da nas podprete. Lahko nas podprete s kakšno finančno spodbudo, lahko pa tako, da delite naše članke in vsebine Spletnega časa. Veseli bomo vsake pomoči, v kakršnikoli obliki.

Hkrati vabim tudi vse tiste, ki radi pišete članke, poezije, potopise, črtice ... da nam pošljete svoje prispevke, ki jih bomo z veseljem objavili na spletni strani in na družabnih omrežjih. Vabim tudi umetnike, ki se ukvarjate s slikarstvom, kiparstvom, fotografijo, ilustracijo ... da se obrnete na nas in skupaj pripravimo kakšen lep prispevek, intervju in celo virtualno razstavo. Skratka vabljeni s prispevki, pa tudi idejami in željami, saj s skupnimi močmi lahko dosežemo večji učinek. Smo za sodelovanje. Pišite nam lahko na info@inovelmedia.si.


Tudi letos bomo pripravili kakšen natečaj pa še kaj zanimivega in novega se bo zagotovo zaiskrilo na ekranu, zato vas vabim, da nam sledite in da ste z nami. Spletni čas je namenjen vam!


Uživajte in 





Poletje 2018, napisala Nika Korsič

objavljeno: 11. jul. 2018, 10:17 avtor: Spletni čas   [ posodobljeno 11. jul. 2018, 10:21 ]

Poletje 2018


Kar nekaj vode je že preteklo, odkar sem si nazadnje utrgala nekaj časa za pisanje uvodnika - zakaj čas tako leti?! In če sem klišejska: ja, ko želimo, da se ure obrnejo, čas nikamor ne gre in obratno. Temu se prav čudim ...

V polni zasedenosti smo vsi. Mislim, da brez izjeme in včasih se mi zdi, da se najbolj mudi upokojencem. Kam? Po vsakodnevnih opravkih in v trgovino morajo ravno takrat, ko je čas malic in ob jutranjih konicah. Ampak kaj čmo. Lahko se samo čudimo.

Čudim se veliko stvarem, od tega, koliko je prometa na cesti, vremenu, koliko je onesnaženosti, koliko stvari se dogaja, ozaveščenosti, pa kako je svet še vedno lep in kako nam nihajo razpoloženja, kako rastejo rastline, pa tudi, kako čas hitro leti ... Nikoli se ne smem nehati čuditi. Včasih se čudim tudi naši vztrajnosti, ker kar porivamo tale naš spletni časopis naprej. Ne damo se. Prijavljamo se na razpise, ki imajo včasih nemogoče pogoje, ki se jim, seveda, skrajno čudim. Pa vendar, upanje zadnje umre in evo, pa smo le bili malo poplačani za trud.

Fotografija: Peresasta bodalica in drugo, Nika Korsič

Na razpisu Luke Koper, v okviru projekta Živeti s pristaniščem, so nas le podprli. Čudim se, očitno je ideja prava. Odločili smo se, da sredstva, ki so nam jih zagotovili, namenimo tistim, ki radi pišejo. Ki so ustvarjalni z besedami. Pripravili smo natečaj za kratko zgodbo, na temo PRISTANIŠČE. Vas zanima sodelovanje? Potem kliknite SEM. Upam, da se bom čudila, koliko se vas bo prijavilo! In da se bom čudila, koliko zanimivih stvari doživljate! Vabim vas k sodelovanju. Pišite. Bodite kreativni.

http://www.inovelmedia.si/home/natecaji/objave---natecaji/natecajzakratkozgodbo


Če ne veste, kje začeti, vam lahko ponudimo roko. Sodelavka Vanja Čibej je za nadobudne pisce pripravila tečaj kreativnega pisanja, ki se odvija v Izoli. Ker pa vemo, da niste vsi iz Izole in se vsi ne morete udeleževati tečaja, je Vanja pripravila tudi individualne tečaje preko spleta. Z jesenjo začenjamo tudi z literarno-likovnimi delavnicami za otroke, likovnimi tečaji za vse generacije, učnimi urami za osnovnošolce, šolo kreativnega pisanja za odrasle, kot sem že omenila, in pa nekaj čisto svežega: spoznavanje sveta fantazijskega romana, ki je namenjen mladi generaciji. Več o programih si lahko preberete na spletni strani našega društva - Kulturno društvo VNL - KLIK.

Poletje je tu. Bodimo ustvarjalni in ne nehajmo se čuditi. Če pa se vam kdaj zazdi, da čudežev ne opazite nikjer, globoko vdihnite,

Oktober 2017, napisala Nika Korsič

objavljeno: 16. okt. 2017, 01:58 avtor: Spletni čas   [ posodobljeno 16. okt. 2017, 02:00 ]

Oktober 2017

Mogoče je malo smešno, da v sredini oktobra omenjam poletje, a vendar ga, ker ga že zdaj pogrešam. Saj baje bomo še imeli indijansko poletje … Ampak, ne bom pisala o poletju, pisala bom o tem, kako smo že pošteno zakorakali v jesen in z njo, v novo šolsko leto in nove stare, resne službene obveznosti, ki so poleti počakale kje v predalu, v glavi ali kakšnem oškrbljenem zvezku. Kar naenkrat se ulice spraznejo in mesto je živahno le med malico in ob kakšnih sončnih dnevih, med vikendom. Tako vsaj velja za naša mala obmorska mesteca. V Ljubljani je drugače. Celo mesto poka po šivih in občutek imaš, da nihče ne hodi ne v šolo, ne v službo. Jeseni mi je v Ljubljani najbolj všeč tržnica, ker je pisana in ker diši po raznoraznih dobrotah kot so gobe, buče, kostanj, zelje, jabolka in hruške ... Branjevke so simpatične in nasmejane z rdečimi lički in čedalje več volnenimi puloverji, a še ne dovolj premražene, da ne bi bile vsaj videti srečne. Oktober je tako lep!

http://www.nikakorsic.si/Fotografija: NK

Oktober si, vsaj za moje pojme, zasluži največ všečkov! In no, končno sem prišla do teme, o kateri bom tokrat pisala. Všečki. So ti všečki „kar neki“?

So velik pokazatelj, da je neka vsebina dobra? In kvalitetna? In da si se s to vsebino prebil nekam, da si dosegel srca ljudi, da si zadel v terno? Najbrž res!

Vendar pa, kaj se še skriva za vsemi temi všečki? Vsak, ki ima vsaj nekaj v glavi, kar hitro lahko dojame, da so reakcije, kot so všeč mi je, obožujem, žalostno, ipd. Le še en pokazatelj morebitnim radovednežem, ki jih zanima naša identiteta ter osebnostne lastnosti in naša zanimanja. Saj ni težko, z zelo malo truda se da na tak način ugotoviti kar precej o posamezniku. Hitro lahko pogruntaš kakšna je njegova starost in celo spolna usmerjenost, kakšna so politična in verska prepričanja. Tovrstno reagiranje na družabnih omrežjih lahko razkrinka še tako skrivnostno osebo, torej osebo, ki se nerada izpostavlja in le redko objavi kakšno svojo fotografijo in npr. s širšo množico deli kakšen življenjski dogodek.

A vendar je, kljub neke vrste razgaljenju osebnosti, všeček še vedno zelo popularen. Ustvaril ga je Facebook, ki že od leta 2004 spreminja in spremlja identiteto človeštva. S tem družabnim omrežjem je tako všeček postal prava uspešnica, ki podira rekorde.

Všeček pa udejanja tudi druge razsežnosti, kot je všečkanje, npr. za namen dobrodelnosti, ali pa za doseganje točk na natečajih in tekmovanjih, ali pa za pridobivanje novih kupcev in strank, ali pa v primerih nagradnih iger.

Ja, všečkanje je tudi rahlo izkoriščevalsko. In priznam, lahko je tudi obsesija! "Ali imate kdaj občutek dolžnosti, da ti nekaj mora biti všeč? In se pol odločiš, da boš vse všečkal. Ali pa, da ne boš prav ničesar všečkal! Vse dokler ne naletiš na “post”, ki ti je res dober in se ne moreš premagati … in všečkaš! In potem … greš od štarta in všečkaš … vse!"

Nikoli ne bom pozabila, kako srečna sem bila, ko sem za eno svojo fotografijo zelenega gozda na Instagramu v roku parih ur, dobila kar 170 všečkov! Podrla sem osebni rekord! A kaj hitro je ta sreča postala bolečina, ker vse ostale fotografije niso niti blizu prišle tej količini všečkov. Pa sem razumna. Normalna … a vendar, ali sem postala zasvojena? A ne, jaz že ne … khmm, bi rekel moj partner, khmm … Priznam, že kar malo srhljivo je to, vse skupaj.


Najbrž ste že slišali za plačevanje všečkov s pomočjo lažnih profilov in celo računalniških programov … tako daleč gredo nekateri ljudje - in to vse za pet minut slave!

Pa je temu res tako? Razmislite in,



Nika Korsič




Preberite še:


Spicy Señorita presenta: ''Julij Cesar nekoč: prišel, videl, zmagal … 93 milijonov ljudi danes: prišel, videl, naredil selfie, odšel!'' (Adrijana Mijatović)







September 2017, napisala Nika Korsič

objavljeno: 1. sep. 2017, 02:04 avtor: Spletni čas   [ posodobljeno 7. sep. 2017, 01:55 ]

September 2017


Pa je prišel - težko pričakovani september in z njim dež. Kot zanalašč. Kot bi nekdo odrezal poletje in naštimal jesen. Saj, morda pa je kaj na temu ... ampak to temo pustimo raje za koga drugega, ali pa morda za drugič!

http://www.nikakorsic.si/
Fotografija: Nika Korsič

To poletje je bilo res, zelo vroče. Prav že preveč, vsaj za moje pojme. Tako utrujena in brez energije že dolgo nisem bila. Kar pa ne pomeni, da nisem bila aktivna. Uh, pa še kako! Še na dopustu se mi ni uspelo spočiti, kaj šele kakšno popoldan ali za konec tedna.

Čeprav smo si na Spletnem času vzeli odmor, smo bili super delavni. In neprestano se je kaj dogajalo.

In evo, spet smo nazaj. Recimo, da smo polni elana in novega zagona. Vsekakor smo bogatejši za nove ideje, ki jih bomo tudi "step by step" realizirali. Spletni čas praznuje, letos bo že tretje leto, kar smo na sceni. Jah, leta kar tečejo in prav je tako. Lani smo vsebine kar precej popestrili in tako bo tudi letos. Še bolj drzni bomo!

Naj spomnim, ali pa opozorim nove (in stare) bralce, da so vaše vsebine zmeraj dobrodošle. Sprejemamo in tudi objavljamo skoraj vse, kar nam pošljete, tako da vas vabimo v svoje okrilje.


Tako, naj bo za 1. september, po dolgem premoru, to - to. Veselim se našega druženja in,

Nika Korsič



Preberite še, kaj sem napisala o lanskem in predlanskem septembru:



Preberite še:





Spletni čas je na dopustu, julij 2017

objavljeno: 12. jul. 2017, 04:41 avtor: Spletni čas   [ posodobljeno 12. jul. 2017, 04:43 ]

Tako, privoščili smo si dopust!

Kar pa še vedno ne pomeni, da ne delamo, smo namreč super aktivni! Zbiramo ideje, moči in srkamo inspiracijo pod sencami borovcev, v slanem in osvežujočem morju in si medtem privoščimo sladoled. Veliiiiko sladoleda!

Tudi vam želimo super poletje. Imejte se, kar se da najboljše, naužijte se poletnih radosti, da bo zima lažja ...

Vidimo se septembra!

https://www.instagram.com/nikakorsic/
Fotografija: Nika Korsič, Nad Belimi skalami - mojim poletnim radostim lahko sledite na Instagramu

1-10 of 31