MENU‎ > ‎Urednica piše‎ > ‎

Objave-Ali lahko urednica nekaj pove?


September 2017, napisala Nika Korsič

objavljeno: 1. sep. 2017 02:04 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 7. sep. 2017 01:55 ]

September 2017


Pa je prišel - težko pričakovani september in z njim dež. Kot zanalašč. Kot bi nekdo odrezal poletje in naštimal jesen. Saj, morda pa je kaj na temu ... ampak to temo pustimo raje za koga drugega, ali pa morda za drugič!

http://www.nikakorsic.si/
Fotografija: Nika Korsič

To poletje je bilo res, zelo vroče. Prav že preveč, vsaj za moje pojme. Tako utrujena in brez energije že dolgo nisem bila. Kar pa ne pomeni, da nisem bila aktivna. Uh, pa še kako! Še na dopustu se mi ni uspelo spočiti, kaj šele kakšno popoldan ali za konec tedna.

Čeprav smo si na Spletnem času vzeli odmor, smo bili super delavni. In neprestano se je kaj dogajalo.

In evo, spet smo nazaj. Recimo, da smo polni elana in novega zagona. Vsekakor smo bogatejši za nove ideje, ki jih bomo tudi "step by step" realizirali. Spletni čas praznuje, letos bo že tretje leto, kar smo na sceni. Jah, leta kar tečejo in prav je tako. Lani smo vsebine kar precej popestrili in tako bo tudi letos. Še bolj drzni bomo!

Naj spomnim, ali pa opozorim nove (in stare) bralce, da so vaše vsebine zmeraj dobrodošle. Sprejemamo in tudi objavljamo skoraj vse, kar nam pošljete, tako da vas vabimo v svoje okrilje.


Tako, naj bo za 1. september, po dolgem premoru, to - to. Veselim se našega druženja in,

Nika Korsič



Preberite še, kaj sem napisala o lanskem in predlanskem septembru:



Preberite še:





Spletni čas je na dopustu, julij 2017

objavljeno: 12. jul. 2017 04:41 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 12. jul. 2017 04:43 ]

Tako, privoščili smo si dopust!

Kar pa še vedno ne pomeni, da ne delamo, smo namreč super aktivni! Zbiramo ideje, moči in srkamo inspiracijo pod sencami borovcev, v slanem in osvežujočem morju in si medtem privoščimo sladoled. Veliiiiko sladoleda!

Tudi vam želimo super poletje. Imejte se, kar se da najboljše, naužijte se poletnih radosti, da bo zima lažja ...

Vidimo se septembra!

https://www.instagram.com/nikakorsic/
Fotografija: Nika Korsič, Nad Belimi skalami - mojim poletnim radostim lahko sledite na Instagramu

Januar 2017, napisala Nika Korsič

objavljeno: 13. jan. 2017 04:08 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 13. jan. 2017 04:09 ]

Januar 2017 


Če se ozrem nazaj, se zavedam, da je za nami resnično zelo produktivno leto. Pridobili smo kar nekaj novih nadobudnih piscev, ki pišejo, soustvarjajo in verjamejo v Spletni čas. Dosegli smo tudi že neko prepoznavnost. Kako lahko to trdim? Naj vam povem eno kratko zgodbico …


Nekega poznega večera, pravzaprav je bila že noč, sem v prestolnici peljala na sprehod našega peseka. Najprej sem mislila, da bo to običajen, kratek nočni sprehod. Bila sva na “našem” travniku za blokom in videla sem, da me prosi, naj mu vržem storž in da se z njim igram. Vzdihnila sem in mu rekla: “Okeeeej, ajde, naj ti bo” ... in se že sklonila proti storžu, ko sem na drugi strani travnika zagledala dve temni senci - enega moškega in enega psa. Svojega kužka še nisem odvezala, samo prišepnila sem mu, da bo moral, vsaj dokler ne vidimo, kdo je ta kužek, malo počakati. Ko sta se nama približala, sem zaslišala: “Ali ju lahko spustiva, da se malo igrata?”

Bila sem prijetno presenečena, ker po navadi vsi vlečejo kužke k sebi in bohnedaj, da bi pustili, da se psi povohajo. Z odobravanjem sem pustila, da sta se srečna kužka nato prešerno igrala na tistem travniku. Z moškim sva se seveda začela pogovarjati, dokaj tipično: “… in, kako je pa tvojemu kužku ime ... ahaa, torej je punčka ... mhmm, in, koliko je stara ... ooo, naš je pa že devet …, a reeees, pa sploh ne izgledaaa … itd.”. Nato sva se začela pogovarjati o sebi, kaj kej počneva, nakar mi reče, da je svobodni novinar. Hitro sem zagrabila in pomislila, da je zdaj idealna priložnost, da naredim malo reklame za naš Spletni čas in ga vprašam, ali ga slučajno pozna … In niti v sanjah si ne bi predstavljala, da bo rekel ja. In res, rekel je JA!

Poskočilo mi je srce, on pa je bil presenečen, kako sem lahko bila tako šokirana in vesela. Kar brez besed sem ostala! Razložila sem mu, da je to MOJ oz. NAŠ spletni časopis in da je to zame ULTRA pohvala, da torej meni popolni neznanec in novinar pozna Spletni čas! Želela sem ga še vprašati, kakšen se mu zdi ta spletni časopis in seveda ali bi slučajno rad kaj sodeloval, vendar naju je zmotila še ena sprehajalka s psom, ki se s tem možakarjem očitno kar dobro pozna in smo se začeli pogovarjati druge stvari …, ker je bilo že zelo pozno in mrzlo, sem dokaj hitro popokala našega Arčija, se zahvalila za igro in z nekakšnim tihim upanjem, da bom tega moškega še kdaj srečala, odšla. Šele potem sem pomislila, da niti ne vem, kakšen je videti, saj smo stali v temi …


V glavnem to je bilo zelo zelo pozitivno presenečenje ob koncu leta. Ne bom več dolgovezila, se bom pa zahvalila vsem, ki sodelujete, in vsem, ki nas berete.

Tako, zdaj pa
 

Nika Korsič


December 2016, napisala: Nika Korsič

objavljeno: 21. dec. 2016 00:02 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 21. dec. 2016 00:03 ]

December 2016 


Mesec, ko se pisana jesen poslovi in na vrata potrka neusmiljena zima. Mesec, ki je čaroben, ki zasije v soju lučk, vonju po cimetu, kuhanem vinu in drugih dobrot, ko se police v trgovinah šibijo z razno raznimi stvarmi, ki spomnijo na darila in obdarovanje. Mesec, ki združi družine in prijatelje, da se znova srečajo, se povežejo in si povejo vse, kar si niso uspeli povedati tekom leta. Mesec, ko se spomnimo, kaj je v življenju zares pomembno.


Ime december ali izvorno gruden, izhaja iz latinske besede decem (ki pomeni deset), saj je bil po prvotnem, Romanskem koledarju, to deseti mesec v letu, saj se je leto začelo z marcem. Ko so letu dodali še meseca januar in februar, je december ohranil svoje ime do danes.
Astrološki znamenji meseca decembra sta ognejvit in optimistični Strelec, nato pa 22. decembra stopi v ospredje znamenje hladnokrvnega in ambicioznega Kozoroga. 

http://www.nikakorsic.si/
Fotografija: Decembrska bodeča lobodika in taščica, Ruscus aculeatus in Erithacus rubecula, NK


21. decembra je prvi dan zime - zimski solsticij. Takrat je dan najkrajši in je noč najdaljša. Sonce je nizko na nebu, na Zemljo pa pride v tem času najmanj sončne svetlobe. Začne se nov cikel, po tej prelomnici se začnejo dnevi končno spet daljšati in vlivati nove moči in energije.
Ta čas je najbolj primeren, da razmislimo kaj bomo počeli v prihodnje in da se rešimo bremen iz preteklosti, se očistimo, odpustimo sebi in drugim za vse neprijetne stvari, ki so nas doletele, jih prerastemo in s polno paro zazremo v novo luč, si ustvarimo nove cilje in s še močnejšo motivacijo sledimo že začrtanim.


Pojdimo, pogumno in modro. Vse je odvisno od nas samih. Bodimo močni in neustrašni.
Naužijte se decembrskih dobrot, pa ne pozabite, 

Nika Korsič



http://www.pisarnavnl.si/



Preberite še:

Kenge, Niko Slana

Ženska prtljaga, Mojca Zelenko



Nenormalnost v normalnostDolores Peroša

Jadranje, Mojca Zelenko

Na vsakem listu strup, Lidija Polak






November 2016, napisala: Nika Korsič

objavljeno: 18. nov. 2016 01:21 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 19. nov. 2016 04:09 ]

November 2016 

Izvirno slovensko ime za november mi je celo bolj všeč kot aktualno: listopad. Celo bolj primerno se mi zdi, saj je ta mesec prav tako. Listje pada. 

Do nedavnega so drevesa še krasile čudovite jesenske preobleke, vse od zlatih, rumenih, oranžnih, do rdečih, škrlatnih in vijoličastih odtenkov. Vsako drevo se je pokazalo v svoji najlepši večerni toaleti. Listopada pa je že tako mraz, da so listnata drevesa že skoraj povsod na severni polobli odvrgla svoje tančice skrivnosti in nam skoraj brez sramu že kažejo svoje gole veje, ki prav tako spreminjajo barvo in teksturo lubja, saj se pripravljajo na zimsko spanje, ko bodo debla žarela v odtenkih bele, sive, srebrne in črne.

Fotografija: Arhiv Društva VNL

Jeseni ni lepšega kot tistega zvoka suhega listja, ki šelesti pod nogami, vonja vlažnih gozdov, ki v nosnicah spominja na gobe, in toplega puloverja, ki ga končno spet potegnemo globoko z omare. Letošnja jesen je, pravzaprav kar tipično, bila kar burna. Ameriške volitve je spremljal cel svet in zdi se, kot da je izid prinesel olajšanje, a hkrati še večjo napetost. Tudi pri nas je človeštvo v precej nestrpnem stanju, a o tem pišejo že drugi, tako da ne bom zgubljala besed. November je tudi v znamenju spomina na mrtve in ob tem se spominjamo oseb, ki so nam bile blizu in tudi, da je življenje minljivo. Zato uživajmo življenje z veliko žlico.

In bodimo sprememba, ki jo želimo videti v svetu. In ne prenehajmo se čuditi lepotam narave, spremembam, ki jih v hitrem tempu življenja marsikdaj spregledamo. In tu pa tam se posladkajte, 


Nika Korsič



http://www.pisarnavnl.si/


Preberite še:


Sevanje nenavadne energije, napisala: Dolores Peroša

Zdravniki pa stavkajo, napisala: Vanja Čibej

Rojstvo in zavest, napisal: Svit Valovnik

Incident z bombami, napisala: Mojca Zelenko

Daoud contra Camus, napisal: Iztok Geister

P kot pet evrov na uro, napisala: Wiktorija Witt

Vena ne more po stopnicah, napisala: Alenka Prelc





Oktober 2016, napisala: Nika Korsič

objavljeno: 12. okt. 2016 06:37 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 19. okt. 2016 13:48 ]

Oktober 2016 

Za deseti mesec v letu je značilno, da jesen in s tem hlad že konkretno zavijeta v naše kraje in domove. Večina pridelkov obdarjenih z vročim poletnim soncem je že pospravljenih v shrambah ali pa vloženih v kozarčkih. Na nekatere stvari, kot so npr. kaki, olive, buče, pa še čakamo. Narava je bogata z dobrotami, na jesenskem sprehodu se lahko posladkamo z jabolki, robidnicami, šipkom, pa še kaj bi se našlo. Ciklus, ko nam narava daje, se počasi zaključuje.  

Fotografija: arhiv Spletnega časa, Šipek po prvi pozebi 

Tudi pri Spletnem času smo v fazi zaključevanja. Energija, ki smo jo vlagali skozi leto, se počasi kopiči in sestavlja v eno celoto, na pravo mesto. Odprli smo Kulturno društvo VNL in uredili novo spletno stran (za ogled spletne strani kliknite TU). Ena faza je zaključena, kar pa še ne pomeni, da smo naredili vse, kar smo želeli. Daleč od tega je, pravzaprav. Ustvarjeno delo je samo odskočna deska za nadaljnje izzive, naloge in projekte. Idej nam ne zmanjkuje, z motivacijo se pa vsake toliko borimo, ampak se ne damo. Sledimo svojim sanjam in želimo deliti lepe stvari.  

Naš moto je še vedno: učinkovite misli, izrazit stil in edinstven pogled. Še vedno zbiramo najrazličnejše informacije, objavljamo različna mnenja, pišemo leposlovna besedila, bloge in dnevnike, delamo intervjuje, lovimo misli, tipkamo reportaže, potopise, ter s svetlobo ujemamo fotografije, kdaj pa kdaj se igramo tudi z barvicami.

Neprestano se razvijamo in dodajamo nove vsebine. Najnovejša rubrika, s katero se Spletni čas hvali, je Prilike in neprilike, kjer svoj svet z nami deli Andrej Kos. Med novejšimi vsebinami je tu tudi rubrika Dogodivščine Janeza Keka in prijateljev, kjer nas spravlja v smeh z resničnimi dogodki iz preteklosti Mojca Zelenko. Kmalu bomo bogatejši še za eno rubriko, s prvimi športnimi vsebinami. Pri tem pa pokukaj-te v naše Portrete - TU! Ta rubrika prav tako kot Spletni čas praznuje že dve leti. Ob novostih je pomembno, da ne pozabimo na začetke, kajne? Tu je znamenita gospodična Viktorija Witt, ki še kar vztraja, kar nam je seveda v veselje, prav tako Zarja z Vse-eno, pri tem pa tudi navdihujoče besedilo s spremljavo privlačnih fotografij mežikajočih rubriki Mehurčki. Bližje popolnosti bomo, če se še bolj podrobno seznanimo s spletnim časopisom, ob tem pa lahko spremljamo Dogodke, pokukamo v rubriko Pismo samemu sebi, se prepustimo Poeziji, domišljijo prepuščamo trenerju dobrega pisanja, modrost iščemo v Stenju časa in s tem najdemo vsebine za Popotniški kotiček. Na koncu pa, če že imamo dovolj časa, preverimo, kaj se skriva v arhivu

In kar je aktualno, je pa vedno zanimivo. 

 
To je 8tober.



Nika Korsič



http://www.pisarnavnl.si/



 






September 2016, napisala: Nika Korsič

objavljeno: 23. sep. 2016 01:21 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 12. okt. 2016 06:45 ]

September 2016 

September … september je čas, ko se plaže izpraznijo. Ko ni več vrveža brezskrbnih ljudi, ki se sprehajajo po mestu in se velikokrat obnašajo, kot da so sami na svetu. Je mesec, ko si ljudje zopet nadenejo resnejši izraz na obrazu in hitijo tisočerim opravkom naproti.

Otroci in mladostniki hitijo v šolo, odrasli v službo. In kot da to ni dovolj, imajo še cel kup popoldanskih obveznosti, ki jih izčrpajo, a hkrati dajejo moči za življenje. Rekreacija je zakon in mora bit! Obstranski hobiji prav tako, saj le-ti dopolnjujejo vsakdanjo rutino, ki tako prazni človeka. Hobiji polnijo človekovega duha, da lažje preživijo stresne dneve, od ponedeljka do petka. Da nekako prebrodijo dneve do vikenda, ko je čas za družinske obveznosti in pospravljanje doma. In tako znova sledi ponedeljek in tako dalje in tako dalje. Fajn, a ne, v kakšni družbi živimo. Mislimo, da smo svobodni, a vemo, da ni tako. Čedalje bolj se zavedamo, v kakšnem novodobnem suženjstvu živimo. Ampak, mi smo tiho. Večini ljudi to ustreza, saj nimajo lastnih idej. Lažje je iti v službo in delati, kar ti rečejo drugi. Sem pa čedalje bolj polna upanja, ko vidim, da se stvari počasi obračajo. Da se ljudje počasi obračajo k sebi. Vse lepo in prav, vendar tudi to, vsaj tako se zdi, prerašča v čedalje večji egoizem in skrb samo zase in za svoje najbližje. Vsi ostali so nepomembni. To opažam vsak dan: v trgovini, na cesti, po televiziji, spletnih forumih … Razmišljam, da bi se, v primeru npr. velike naravne nesreče, vojne ali česa podobnega, ljudje še med sabo pobili. Sosed soseda.

http://www.inovelmedia.si/home/blizje-popolnosti
Fotografija: Iztok Geister, Velerilec na lepljivem omanu, ki cveti septembra

Včeraj je nastopilo jesensko enakonočje. Jesen je morda čas grajenja lepih odnosov za krepitev prijateljstva in prijaznosti. Stopimo skupaj. Sodelujmo. Tudi kritizirajmo, vendar na konstruktiven način. Pogovarjajmo se, poslušajmo s srcem in razumevanjem in sprašujmo. Saj si ne želimo postati stroji brez duše (ker za preživetje v današnji družbi moraš biti hladen kot špricer, da te stvari ne prizadenejo), ki hitijo svojim opravkom naproti, tudi če pri tem pohodijo sočloveka.

Spletni čas praznuje! Na spletu smo pred dvema letoma, natanko na enakonočje, objavili prve vsebine. Zadovoljna sem, da smo ti dve leti vztrajali in ohranili začetno navdušenje ter povečali prvotno vsebino. Gremo dalje! Širimo lepo besedo in prizadevamo si za višjo kakovost komunikacije. Pridružite se nam.

In ne pozabite, 

Nika Korsič


Avgust 2016, napisala: Nika Korsič

objavljeno: 18. avg. 2016 01:42 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 18. avg. 2016 01:54 ]

Avgust 2016 

Kakšen je avgust? Oranžen? Kot Saharski pesek v sončnem zahodu? Rdeč, kot morska vetrnica, ki je z okroglo bunko prilepljena v skritih kotičkih grobih skal? Azuren ali turkizen, kot osvežujoče morje tam, kjer je na dnu pesek ali drobni beli kamenčki? Siv, kot so visoki vrhovi gora? Zelen, kot so bujne smreke in reke, ki so umirile svoj tok? Temno moder, skoraj črn, posut z drobnimi žmikajočimi pikami, kot je nočno avgustovsko nebo? 

http://www.nikakorsic.si/
Fotografija: Nika Korsič

Avgust je pisan! Pisan kot plaža, kjer mrgoli veselih otrok v kopalkah vseh barv, ki se igrajo z žogami, vodnimi balončki in napihljivimi blazinami. Pisan, kot skrinja s sladoledom vseh možnih oblik in okusov, ali sadna kupa, ki kar žari od pestrosti vitaminov. Ja, avgust je pisan. Živo pisan! Naužijte se ga! 

... in , saj veste, 


Nika Korsič





Julij 2016

objavljeno: 13. jul. 2016 01:50 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 13. jul. 2016 01:51 ]

Julij 2016 

Julij je mesec, ki ga ali imaš, ali pa enostavno nimaš rad. Zaradi vročine, namreč. 

Jaz sem, npr., en takih tipov ljudi, ki jim je (tudi) mesec julij (najbolj) všeč. Je kot nek prehodnik, med nečim napol dokončanim novim, in, pravzaprav, začetkom še novejšim. Zrelim, tako zrelo, ki se nato ponovno, v zimskem času, začenši z jesenjo, in ko kar naenkrat izumre, pravzaprav prelevi v nekaj novega, podobnega lanskemu. 

Fotografija: arhiv Spletnega časa

“Pasji dnevi”, značilni predvsem za začetek julija, ko se poletje, tudi koledarsko, čisto zares prične, so znak, da se je leto prelevilo že v drugo polovico. Je sedmi mesec v letu, po starodavnem rimskem koledarju, ko naj bi se leto začelo z marcem, pravzaprav peti in tako poimenovan Quintilis. Izvirno slovensko ime za julij je mali srpan, in je kar logično, saj se ravno v tem času žanje kar smo sejali spomladi. Dela in priprav na zimo je ogromno, med drugim tudi striženje ovac, za volno, da še tako huda zima ne bi prinesla ozeblin. Medtem ko je na južnem zemeljskem polu “naš” januar, se mi kopamo v obilju sonca, ki nas v tem mesecu pripravi na hladnejše dni. Zato je pomembno, da se čimveč gibljemo na svežem zraku, ljubimo sončne žarke, se kopamo v morju, jezeru, užijemo poletne večere v “tintarella di luna” … To je samo moj blagohotni opomin ...

V moderniziranem svetu pa se zdi, kot da se julija, ki šteje kar 31 dni, vse ustavi. Konec šole, počitnice in dopusti. Hektičnost se malce zaustavi, to je še posebej opazno v večjih mestih. Po prerojevanju po lanski zimi in letošnji pomladi, se ljudje v tem času vključujejo v raznorazne družabne aktivnosti, ljudje se zbirajo, ljudje se tudi upirajo, zdi se, da je mera potrpežljivosti že zdavnaj presegla svoje bregove, se na drugi strani zdi, da ima pravo poletje v sebi popoln mir, razlog za umiritev vseh strasti, ki jih nosimo v sebi, čas za siesto. Poleti vse doseže svoj vrhunec! Tako v vodah npr. politike, tudi v vodah npr. morja, ko se človeštvo razgali. Skoraj do konca, če ne prav tako, to je mesec julij.



Junij 2016

objavljeno: 8. jun. 2016 02:26 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 8. jun. 2016 03:27 ]

Junij 2016 

Fotografija: Urša Brate 


Ali ni junij pravzaprav najlepši mesec v letu? Temperature so ravno pravšnje, ni ne prevroče ne premrzlo. Vse kar naenkrat zažari.

Narava je v popolnem razcvetju, trave so že za v sušenje, vrti so polni negovanih mladih rastlin, ki bodo kmalu obrodile, bojazni, da bi sneg ali zmrzal uničila pridelek, pa skoraj več ni. Konča se pouk, začnejo se dopusti. Ljudem se na obrazih in lahkotno oblečenih telesih opazi pridih večje sproščenosti, veselja in olajšanja. Barve neba so dobile že močnejši sinji odtenek, le za hipec temnejšega, kot je meseca maja. Tudi sončni vzhodi in zahodi so drugačni, bolj intenzivni in nič več sramežljivih pomladnih pastelnih nians. Še ena zima je mimo, spet je tu poletje.

Izvirno slovensko ime za mesec junij je rožnik in ni zaman. Že samo sprehod med nepokošenimi travniki izrazito pokaže vse svoje čare: pred očmi se bohoti tisoč in ena vrsta cvetlic, tisoč in ena vrsta trav, vsaka v svoji najlepši podobi, kot človek v svojih najlepših, pozno najstniških letih. Ko bi le lahko imela tak travnik kar doma na mizi …

Junij ima trideset dni, kot bi mu hoteli odvzeti še en tako prekrasen dan, ki ga namesto njega uživata julij in avgust. Če pomislim, da je na severni polobli pomlad v popolnem razcvetu, se na južni polobli soočajo s pripravami na zimsko spanje in bi lahko enačili z decembrom. Tu vidim še eno podobnost - tako kot so decembra novoletne jelke posute s tisočerimi lučkami in okraski, tako okrašeni in kičasti so junijski travniki in gozdovi …

Tako kot vsak mesec, tudi junija beležimo kar nekaj posebnih dni. Tako je 8. junij dan Primoža Trubarja in je namenjen spominjanju osrednje osebnosti slovenskega protestantizma iz 16. stoletja, ter hkrati najpomembnejše osebnosti, ki je razvila temelje za oblikovanje slovenskega naroda. Meteorološko poletje se začne s 1. junijem, medtem ko beležimo začetek koledarskega poletja 21. junija. Sledi 25. junij, ki ga vse delavci zelo dobro poznamo, predvsem zato, ker je dela prost dan (čeprav letos pade na soboto …). Na ta dan smo ovekovečili dan državnosti, ko je leta 1991 Slovenija formalno postala neodvisna država. Posebnih dnevov, predvsem svetovnih je še ogromno, a le-te lahko vsak posameznik poišče na spletu.

Kot vsak mesec imam tudi meseca junija posebne želje, naj ne ostane praznih rok. Prav vsakemu posebej želim, da bi odprl oči, da bi videl in se čudil naravi okoli sebe. Da bi dojel, da stvari niso samoumevne. Da bi si vzel čas za opazovanje okolice, da bi opazoval ptice, kako živijo, da bi vonjal naravo, kako omamno diši drugače podnevi kot ponoči, da bi opazoval spremembe, ki se dogajajo iz trenutka v trenutek in se - spet - čudil čudovitemu naravnemu ciklusu sveta, ne glede na vse, kar se dogaja med ljudmi in po svetu. Ptice se bodo, ne glede na zakone, ki jih določajo v parlamentu, še vedno ravnale po svojih, naravnih zakonih in zemlja se bo, ne glede na vse, še vedno premikala …


1-10 of 23