foto: arhiv KD VNL 


Kot urednica spletnega časopisa se moram oglasiti tudi v teh nenavadno čudnih časih. Kako se nam je spremenilo življenje, ha? Iz danes na ju3 imamo cel štos. Ste si kdaj sploh zamislili, da bi lahko prišlo do nečesa takšnega?

Jaz? Ne.

Čeprav sem velikokrat že razmišljala o velikem, groznem virusu, ki nas napade … ampak zgolj v eni zgodbi za zaspati, lahko tudi kot neko animacijo. Ker bi to narisala, če bi imela čas in če bi znala …, ampak se zaenkrat še nisem našla v risbi … in v stripu.

Skratka, situacija je resna. Vsaj zdi se tako. Čeprav živim z ljudmi, ki pravijo, da temu ni tako. Da je vse to z namenom. Tudi jaz trdim, da je to z namenom. A vendar si nasprotujeva. On govori o biološkem orožju in politični sili, jaz pa o očiščevanju planeta. Kdo ima prav?

Na socialnih omrežjih že vidimo fotke mask in rokavic, nemarno odvrženih, nekje sredi nečesa, se najdejo. Na žalost vidimo obraze ljudi, ki nam govorijo, kaj smemo in ne smemo. Prijateljice mi pravijo, ne verjemi v teorije zarote. Katere pa so, te, teorije zarote? Tiste, ki govorijo kako nas tisti tam višje, želijo zmanipulirati? Eni govorijo tako, drugi drugače. Kaj zdaj? Kako to mislite? Ali tiste, ki govorijo, naj nosimo maske namesto njih? Ali sosed, ki me vpraša, kako je kaj moj otrok? Al someščanu, ki me grdo, morda je bolje rečeno začudeno pogleda? Ali tisti bejbi, ki se brezbrižno (vsaj tako se zdi) šeta tam nekje. Komu naj zamerim? Komu naj verjamem?

Čeprav se zame osebno (še) ni spremenilo kaj dosti, še vedno sem na porodniškem dopustu. Pogrešam, pogrešam, čeprav grem kakšenkrat s težavo ven, da lahko brezskrbno uživam v naravi oz kjerkoli sem.

Se pa je zadeva kar krepko dotaknila našega časopisa in projektov, ki smo jih želeli izvesti v okviru Kulturnega društva VNL; zadnjič sem navdušeno pisala o brnenju v našem biroju - sedaj pa nismo več prepričani, ali nam bo uspelo? Bi morda iz junija simpozij prestavili na jesen? Kdo ve … ali bomo imeli sploh kakšna sredstva? Skratka postavljeni smo pred veliko vprašajev. Spletni čas pa gre naprej, itak! Tu nas (zaenkrat) nihče ne ovira, saj je naše delo izključno prostovoljno in naša dobra volja - ker radi to počnemo, gremo naprej. Kot en tak, prijazen virus!


… lepše je biti brez maske!