MENU‎ > ‎Barve‎ > ‎Objave-barve‎ > ‎

Krvavo rdeča, ho ho ho!, avtor: Tina Kavčič, 28.12.2014

objavljeno: 28. dec. 2014 00:46 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 28. dec. 2014 00:54 ]
Krvavo rdeča, ho ho ho! 


December je že dolga leta rezerviran za utrujajoče tradicionalno rdečo barvo. Ta visi vsepovsod, na božičnih zvezdah, okrasju v trgovskih centrih, gatah za silvestrovanje, Božičkovi obleki, klasičnemu božičkastemu darilnemu papirju in najverjetneje bi se našlo še marsikaj za na tale seznam. Takle 'overdose' rdeče se torej, kar sam ponuja za osrednjo temo tegale članka. 

Če bi želela našteti vse možne asociacije, ki jih budi rdeča barva in vso simboliko, ki jo premore, bi vsi skupaj pocrkali od dolgčasa, z intuitivno izbiro tematike pa se temu lahko gladko izognemo. Namreč. Sredi vsega tega decembrskega okrasja, prekipevajočih čustev in družinske sreče na vsakem vogalu, je usoda k meni pripeljala mojo staro prijateljico nenadno spremembo, ki je kot po navadi nisem bila nič kaj vesela. Kot kaže me v naslednjem tednu čaka selitev iz moje oaze miru v nekaj novega in neznanega. Za ljudi, kot sem jaz pa so take spremembe nekaj, kar je fajn mičkeno pokuhat, v glavi, kak mesec ali dva, tole pa je bilo bolj podobno kakšnemu fastfood burgerju direkt v žilo (prosim, ne si poskušati tega slikovno predstavljati). Z upoštevanjem tornada misli in občutkov, ki me trenutno pevevajo, mi prosim ne zameriti tegale preobrata: rdeča se bo tokrat iz vloge angela božične sreče prelevila v živalsko barvo krvi in žrtvovanja. Tale njen srhljivi in zlovešči podton s koristjo uporabljajo tudi raznorazne srhljivke in grozljivke. Epicenter grozot ob gledanju grozljivk v 'mulčkastem' obdobju se mi je strnil v enem samem spominu iz serije Petek 13., v katerem dečko, oblečen v dolgi plašč pohajkuje po rdeče obsijani podzemni dvorani, ležerno prenašajoč sekiro na svojih ramenih. Nobenega še ni zaklal, pa je rdeče obsijani kader s črnimi sencami dovolj srhljiv, da se ti dvignejo kocine. Še Rdeča kapica je precej grozljiva pravljica, kjer volk žre nič hudega sluteče babice.

Takale vibrantna rdeča, ki v človeku budi nemir in ga stimulira, je veliko zanimivejša kot rdeče-zlato­zeleni trio Božiča. Za doživet takole rdečo v vsej njeni veličini pa jo je potrebno obdati s temnimi toni in grobimi teksturami. Imitacije zažganega lesa, grobo obdelane granitne površine in črno-beli grafični vzorci. Svetleče lakirane omarice v barvi paradižnika. Jagode na mizi. Baročni svečnik iz kovanega železa, na pultu odprta buteljka, poleg čašasti kozarec, poln rdečega vina. Okvirji brez slik na steni, prepleskani v enak grafitni odtenek kot stena, ki sem jim ljubkovalno nadela ime 'ghost frames'. V kotu si pajkec skrbno plete nov domek. Aja, halloween je mimo. Ok, brez pajka.

Poleg klasičnih črnih in temno sivih tonov, rdečo zelo lepo dopolnjujejo tudi ostali tonirani temni odtenki, kot je temno modra (njam), vijolična in temno rjava. Temnejša in bolj nevtralna kot je barva ozadja, bolj bo iz njega žarelo karkoli bo že odeto v rdečo barvo. Za večji efekt so to lahko res nepričakovani kosi pohištva, na primer jedilna miza. Ali pa hladilnik. Sem že omenila, da rdeča spodbuja tek? Samo, da me ne bo kdo obdolžil, da sem posredno kriva za kakšno nekontrolirano pridobivanje kilogramov.


Tina Kavčič