Nature is our business, avtor: Iztok Geister, 31.5.2015

objavljeno: 31. maj 2015 09:21 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 26. jul. 2015 13:05 ]
Nature is our business 

Kako naj si razlagamo geslo »Nature is our business« ob letošnjem evropskem dnevu naravnih parkov? Dobesedno to pomeni: narava je naš posel, poklic, opravilo ali celo kupčija, kar bi bilo povsem v skladu s sodobnimi težnjami in zahtevami naravovarstvenikov po tržnem vrednotenju narave. Pa tudi, če si geslo razlagamo v prenesenem pomenu »Narava se nas tiče« ali »Za naravo nam je mar«, s čimer nemara res odvrnemo sum koristoljubja, se ne moremo znebiti dvoma o dobronamernosti takšnih domislic.

Slovenski zakon o ohranjanju narave iz leta 1999 pozna ožja (naravni spomenik, strogi naravni rezervat, naravni rezervat) in širša zavarovana območja (narodni park, regijski park, krajinski park), sledi takrat veljavni kategorizaciji Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN) temelječi na vrednotenju človekovega vpliva na naravne procese. Temeljna značilnost, skupna vsem naravovarstvenim kategorijam je dovoljevanje človekovih posegov v naravno ekosistemsko dogajanje, kot je poseganje v spontano vzpostavljeno naravno ravnotežje z rastlinskim nasledstvom (sukcesijo) še posebno po naravnih ujmah ali v strahu pred njimi, poseganje v naravne sestoje vrst zaradi začasne prerazmnožitve, katere izmed njih, ki je vedno le občasna, ter ob doseljevanju neavtohtonih vrst, ko je dovoljeno celo iztrebljanje iz razloga etničnega čiščenja, pa tudi sramotni odvzem rastline ali živali iz narave zaradi ogrožanja človeškega zdravja ali življenja, in ne nazadnje močno priljubljeno, vendar povsem neopravičljivo, vzdrževanje kulturnega videza pokrajine brez naravno utemeljenega razloga. Kar še posebno bode v oči, je to, da se to dogaja v naravnih rezervatih.

Najnovejše vrednotenje zavarovanih območij Svetovne zveze za varstvo narave razlikuje edem kategorij: strogi naravni rezervat (Strict Nature Reserve), območje divjine (Wilderniss Area), narodni park (National park), naravni spomenik ali pojav (Natural Monument or Feature), območje upravljanja s habitati oziroma vrstami (Habitat/species Management Area), zavarovana krajina oziroma morska krajina (Protected Landscape/Seascape) in zavarovano območje trajnostne rabe naravnih virov (Protected Area with sustainable use of natural recourses). Kljub vse močnejši ekološki zavesti tudi ta razdelitev zavarovanih območij temelji na antropocentričnih izhodiščih. Tako je strogi naravni rezervat še vedno namenjen predvsem znanstveno raziskovalnemu delu, namesto tamkaj živečim rastlinam in živalim. Za kategorijo območja upravljanja s habitati oziroma vrstami, za katero se zdi, da je nadomestila nekdanji naravni rezervat, pa se celo izrecno zahteva »nadzor nad namenom vzdrževanja, ohranjanja in obnavljanja določenih vrst in habitatov«. Predvideno je ustvarjanje umetnih habitatov in celo zaustavljanja naravne sukcesije. Edina svetla točka nove sistemizacije je kategorija divjine, kjer so človekovi posegi omejeni na minimum. Pri tem pa ne gre le za območja, naseljena z domorodnim človeškim prebivalstvo, ki še živi na nepridobiten način, ampak tudi za območja, ki jih lahko obiskujejo nedomorodni ljudje le občasno in na naravi prijazen način. Najpomembneje je, da se ekosistemi v divjini vzpostavljajo na naraven način, lahko tudi propadajo in se prenavljajo.

Ob evropskem dnevu parkov bi človek pričakoval tudi kakšen razmislek o smiselnosti sedanjega pojmovanja parkov, ne nazadnje tudi o tem ali sta pojma »rezervat« in »park« sploh primerna za nekaj, kar naj bi s človeškim nagnjenjem k zamejenosti ne imelo prav nič opraviti. Kategorizacija naravnih parkov razkriva sprenevedavost slovenskega in evropskega varstva narave. Na spletu je celo objavljena osupljiva ugotovitev, da je Škocjanski zatok, kjer ustvarjajo nadomestne habitate, pasejo in kosijo in niso povsem sprijaznjeni s tujerodnimi rastlinski in živalskimi vrstami ter se z velikimi obeti pripravljajo na množični obisk radovednežev, »Wilderness area«. Praznovanje evropskega dneva parkov v Butalah.

I. Geister