• Karvon, ki ga vsebuje navadna kumina, koper in zelena meta. 
• Klorogenska kislina je v semenih sončnice in v kavi.
• Karveol vsebuje navadna kumina, zelena, rimska kumina, koper, peteršilj, poprova in zelena meta.
• Kineol je blag stimulans, najdemo ga v kardamonu, evkaliptu, zeleni meti,  rožmarinu, enoletnem pelinu, ingverju, muškatnem oreščku, sivki, medeniki, poprovi meti, rmanu, cimetu, baziliki, kurkumi, izopu (ožepek), pehtranu, citronki in koromaču. Kineol, kot kaže, izboljšuje delovanje možganov, blaži pa tudi izkašljevanje.
• Mentol se nahaja v meti. 
• Piperin najdemo v črnemu popru. 
• Cinamaldehid je v cimetu.
• Verbenalin pa vsebuje sporiš in dren.

---

Poživljajoči napitek

Izberemo katerokoli kombinacijo zelišč iz: medenike, kardamona, evkalipta, ingverja, poprove mete, rožmarina in zelene mete.

Pripravimo mešanico, nekaj žlic damo v čajnik z vrelo vodo in pustimo namočeno 10 minut. Precedimo in osladimo po okusu. Še toplega popijemo. Preostali čaj shranimo v hladilnik za poznejšo uporabo.

 

---

Osebno pa me je najbolj očaral sporiš. Ljudska imena zanj so še verbena, boriš, mačkotelj, trda rit, železnik, železnjak. Zdi se mi, da je pri nas ta rastlina pogosto spregledana. Sporiš dviguje dobro razpoloženje, pomaga tudi pri glavobolih, išiasu, revmi in hripavosti. Svež sporiš, pretlačen z maslom in položen kot obkladek na oči, odpravlja migljanje pred očmi in jih bistri. Vino, kuhano s sporišem je izvrstno zdravilo za bolečine v glavi, razdražene živce, tudi obrazni živec trigeminus. Pomaga tudi pri bolezni pljuč, astmi in zlatenici. Pomaga blažiti živčno izčrpanost in depresijo ter deluje kot podporno zdravilo v obdobju napetosti in stresa. Navadni sporiš je učinkovit zlasti pri ljudeh, ki se počutijo nesrečne in utrujene med okrevanjem od vročičnih bolezni, kot je gripa. Sproščujoči učinki rastline so koristni tudi za sproščanje mišične napetosti v telesu, zmanjšuje tudi črevesne krče in blažijo neudobje pri menstrualnih bolečinah. 

Kljub neuglednemu videzu in vonju so včasih sporiš imeli za najbolj magično zelišče v Evropi, pa tudi na Bližnjem vzhodu in na Kitajskem. Uporabljali so ga za očiščevanje svetih krajev ter za uroke in vedeževalske napitke, nesmrtnost, rodovitnost pridelkov, blagostanje, ljubezen in zaščito pred zlimi silami in strelami. Za čaj iz navadnega sporiša so nekdaj verjeli, da varuje pred vampirji. 

Obredna uporaba: Svečeniki starega Rima so uporabljali sporiš za očiščevanje Jupitrovih oltarjev. Ometali so jih z majhnimi šopki sporiša. Izročilo pravi, da so hčerke druidov (svečeniki starih Keltov), ki so bile posvečene, okronali s sporišem, kot simbolom doseženega statusa. Kot marsikateri druidski obred, moramo tudi tega razumeti bolj za romantično in manj za zgodovinsko dejstvo. 

Še malo vraž

---

Čarobna moč sporiša: ljubezen, zaščita, očiščevanje, mir, denar, mladost, brezmadežnost, spanje, zdravljenje. 

---

Čarovniška uporaba:

Po izročilu, sporiš nabiramo ob poletnem solsticiju, ali ko vzhaja Sirius, na nebu pa ni ne Sonca ne Lune, slednje ni nujno. Je običajna sestavina ljubezenskih mešanic in zaščitnih čarov. Krona iz sporiša, ki jo nosi čarovnik, varuje med klicanjem duhov. Vsak del rastline imamo lahko pri sebi kot amulet. Če ga imamo doma, nas varuje pred strelami in nevihtami.

Poparek, s katerim poškropimo po posesti, odganja zle duhove in hudobne sile. Posušena rastlina, ki jo raztrosimo okoli doma, prinaša mir, s seboj pa jo nosimo za umirjanje čustev. Z njim čaramo za denar in obilje.

Zanimivost:

Da bi ostali brezmadežni, vstanite pred sončnim vzhodom prvega dne mlaja. Naberite sporiš, iztisnite sok in ga popite. Po starodavnih zapisih naj bi bil učinek tega soka sedem let trajajoča popolna odsotnost seksualnih želja.

Če položite sporiš v otroško zibelko, bo otrok odraščal vedre narave in željan učenja.

Sok sporiša, s katerim se natremo po telesu, nam omogoča videnje v prihodnost, izpolnjuje vse naše želje, tudi spreminja sovražnike v prijatelje. Če ga žgemo, razblinja bolečine nesrečne ljubezni.

Ni kar tako, a ne?

Pa srečno ...

Erika Winkler

vir:

Zelena lekarna, James A. Duke, 2005 

Domača lekarna patra Simona Ašiča, 2003

Enciklopedija čarovnih rastlin, Scott Cunningham, 1985

Velika knjiga o zeliščih, Readers Digest

Fotografija: osebni arhiv avtorice, 2014