MENU‎ > ‎Dnevnik gospe Viktorije Wit‎ > ‎Dnevnik VW‎ > ‎

8 krat P, avtor: Viktorija Wit

objavljeno: 21. feb. 2016 21:42 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 21. feb. 2016 22:22 ]
Dragi moji! 

Zdaj sem pa v zadregi. Zadnjič sem vam obljubila, da bom spremenila temo svojih prispevkov. Celo sem vas izzvala, da razmislite, o čem naj bi se šlo v moji na novo postavljeni kolumni, kajti Spletni čas so v zadnjih dveh mesecih nekoliko prenovili in pomislila sem, da bi tudi sama nekoliko spremenila vsebino (za slavo, naj vas spomnim). 

In takrat sem tuhtala in tuhtala in se domislila, da bi začela pisati o p .... Vse lepo in prav. Ko pa sem sedla za računalnik in se poskušala domisliti eno fajn besedilo, se mi je zataknilo. Težko priznam, toda tokrat se moram posuti s pepelom. Prav nič zanimivega si nisem uspela domisliti, kajti o p ... je napisanih na tone in tone besed in težko je biti kaj posebej izviren. Zdaj pa se mi postavlja vprašanje, kako naj se izvlečem iz tega, kar sem si nakuhala. Tako sem se odločila, da bom izbrala strategijo zavlačevanja in ne bom takoj razkrila, kaj sem imela prejšnji mesec v mislih, ko sem tako vehementno izjavila, da bom členila, analizirala, pretresala, filtrirala, okraševala, popljuvala in podobne zadeve na vse (vse to sem imela v mislih), kar je v povezavi z nečim na p.  
Hotela sem dobiti navdih, na vse možne načine, tudi s 365 temami sem si želela pomagati, saj obljubljajo, da motivirajo kreativno pisanje. A mene niso, žal mi je. Včasih je bilo vse lažje. Imeli smo samoupravljanje, ki ni pomenilo nič drugega kot soodločanje, včasih tudi o pomembnih stvareh. Soodločali smo vsi, od čistilke pa vse do tistih, ki so se povzeli po družbeni lestvici nekoliko višje. Danes je drugače. Obseg odločevalcev smo uspeli skrčiti iz vseh državljanov na tistih 90 poslancev. Pa naj mi kdo reče, da nismo vitka in moderna država. Vitkost in fit pa gresta z roko v roki. Toda, pri vsem skupaj se je v dobi tranzicije, nekaj nekje zalomilo. Čistilke in njej podobni si moramo krepko zategovati pasove, in če že država ne bo shirala (se ni za bati), potem bomo shirali vsi (seveda ne vsi), ampak velika večina ponosnih državljanov naše državice pod lepim soncem na strani Alp in triglavega zmaja, ki je vedno manj hud in ki je že zdavnaj nehal pihati ogenj. In tako je tudi prav! Zakaj bi neki zagrenjenci ves čas tarnali in bruhali žolč, tega pa si res ne smemo dovoliti. Pomembneje je, da ohranimo ponos, da živimo v prekrasni državi, kaj drugega nam resnično ne preostaja. Res se moram strinjati z našim predsednikom vlade. Viktorija - zravnaj se, dvigni balkončke, globoko zadihaj (tega zaenkrat še ne zaračunavajo), ter se nasmej. Tako mi delaj, Viktorija, preljuba Slovenka, saj si vendar Slovenka!
Torej, še enkrat - ne jamraj non stop! Jasno je vendar, da si slave z jamranjem ne boš pridobila!

Zatorej akcija!

Podpišimo peticijo proti privatizaciji pitne vode, kajti brez vode lahko postanemo presušeni kot suha polenovka. 



Vaša,