MENU‎ > ‎Dnevnik gospe Viktorije Wit‎ > ‎Dnevnik VW‎ > ‎

Čikolandija, avtor: V.W., 18.12.2014

objavljeno: 17. dec. 2014 22:02 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 18. dec. 2014 08:43 ]
Čikolandija 



Zadnjič sem vam napisala, kako je nastala ideja o gospe. Priznati morate, da se Viktoriji, mojemu imenu, resnično lepo poda besedica "gospa" in vse kar si lahko zamislimo pod to besedo.

Gospa Viktorija, gospa Viktorija, kako lepo zveni in doni v ušesu, so me kot blagodejni sladkorni posip obletavale misli. To je pa resnično dobra stvar, ki sem si jo zamislila! Ta je pa res prava ideja, izmed vseh, ki so mi prišle na misel pretekla leta! Danes bom opisala eno izmed. Saj bi zamisel realizirala, toda kaj, ko so tobačni lobiji tako zelo močni, ja, pa država. Viktorija je, resda edina in unikatna v naravi (nekateri trdijo, da ima vsak človek svojega dvojnika), a vendarle ni vsemogočna. Imam eno majhno slabost ali razvadico, bi kdo rekel. Kadim! - nikar se ne ustavljate pri presojanju, ali je to dobro ali ni. In nikar mi ne govorite, da je kajenje škodljivo, in da že s tem, ko pišem o tem, kvarno vplivam na otroke in na cel kup labilnih ljudi. Kajti vse te reči pri svojih letih že vem, saj zadnja leta izrazito preganjajo tovrstne osebke. Kakorkoli že, v boju za preživetje prihajajo ljudem na um najbolj čudne ideje. Vedno pa jo sprožijo dejanja drugih, kakšna beseda, kakšen stavek, ki ga potem obračaš na vse možne načine:

Sedela sem s prijateljico in kofetkala na balkonu. Prižgala sem cigareto, bila je zadnja v škatlici in pojamrala, da so cigarete postale zelo drage, ko mi prijateljica pove, da si lahko kupim tobak in si sama izdelam svoje cigarete. Tobak prodajajo v velikih paketih in zraven si dokupiš cigaretne tube ter poseben strojček. Strošek za cigarete se dobesedno razpolovi!

Hmmm, zanimivo!

Obsedla me je mrzlica, podobna tisti, ki jo imajo zlatokopi. Komaj sem čakala, da se prijateljica poslovi in da se preizkusim v tobačni industriji. Takoj ko je odšla, sem se odpravila na bencinsko črpalko, kajti tam imajo, baje, najbolj bogato paleto izbire različnih vrst tobaka. Nabavila sem tobak in vse možne pripomočke, doma pa sem pričela s proizvodnjo. Določila sem prostor, kjer bom te stvari počela, nakar sem ugotovila, da nimam tobačnice, kamor bi cigarete nato lepo zložila. Omislila sem si majhno posodo Tupperware, ki mi jo je prodala moja sodelavka že pred leti. Resnično so dobre, kot tudi vse druge, manj eminentne znamke. Pa da ne dolgovezim, posodice nadomestijo lahko tudi tobačnico, kajti tako ohranijo cigareti primerno vlažnost. Bistro, kajne?
Torej, lotila sem se proizvodnje in pri tem ugotovila, da za delo potrebuješ določene spretnosti in izkušnje, kajti na začetku se mi je posrečil le vsak tretji, če ne četrti cigaret in počasi mi je začelo zmanjkovati potrpljenja. 20 cigaret sem delala neskončno dolgo časa, vmes me je minilo, da bi sploh kadila. Poleg tega je bil moj delovni kotiček popolnoma razdejan. Vse povsod raztresen tobak, napol napolnjene cigaretne tube so scefrane in žalostno ležale naokoli. Tudi kup pripomočkov, ki sem si jih omislila, da bi si olajšala delo in optimizirala proces, so klicali po pospravljanju. Po stanovanju pa nešteto potk tobaka, kot bi ga raztrosila Janko in Metka. Uspešen pričetek posla, sem si rekla.
Beseda posel pa je priklicala drugo miselno asociacijo - lahko bi odprla tovarno cigaret npr. Viktorija s.p. ali pa morda Čikolandija ali pa kaj podobnega. Vsekakor moram biti dovolj inovativna!
Hmm, hmm, hmm. Lahko bi jih prodajala kar po mestnih ulicah, po enega - tako kot so včasih prodajali posamezne cigarete. Tega zdaj ni več. Slogan bi lahko bil - Vrnimo se v preteklost, ker nam je bilo takrat lepše ali Zmanjšamo število pokajenih cigaret in si kupimo le eno samo!

Nujno pa sem si morala izboljšati ročne spretnosti. Naslednje dneve sem preživela v svoji tobačni tovarni in izboljševala delovni proces. Postala sem pravi strokovnjak za polnjenje tobaka v cigaretne tube. Vmes sem si misli zaposlovala z načrtovanjem odprtja lastnega s.p. Lahko bi zaposlila kup ljudi, ki so brezposelni, eni bi polnili cigarete, drugi bi jih prodajali po ulicah. Kasneje bi se lahko razširili na celotno območje Slovenije. Potrebno bi si bilo omisliti še kakšen patent za hitrejše ročno polnjenje in ga prodati na svetovnem trgu. Nujno pa mora ostati ročno delo - home made. Lahko bi ponudili še kakšno drugo storitev - na primer Zamešaj si tobak po svojem okusu ali pa Naredi si cigareto kar sam ... Tako je sedaj moderno! Sestavi si svoj avto kar sam, izberi moč motorja, barvo in vse druge pritikline, ki so in niso potrebne, da boš le unikaten in ne podvržen nekakšni socialistični uravnilovki. Lahko bi posadila plantažo tobaka, to bi bilo šele fajn ... Bogve, če bi pri nas uspeval? Seveda bi - postavila bi šotor in mehanizem, ki bi simuliral podnebje, kjer tobak uspeva. Krasna ideja!

No, kot sem rekla, me je od te ideje odvrnila misel na tobačne lobije in vse prepreke, ki bi jih morala narediti, če bi hotela idejo uresničiti. Pa še veliko nasprotnikov, denimo tistih zapriseženih antikadilskih, bi si nakopala na vrat. Tako je ideja ostala neuresničena. V predalu, kot pravijo nekateri pisatelji, ki niso prepričani, da je tekst, ki so ga napisali dovolj dober.



Vaša





P.S. Pozabila sem napisati, da sem si takoj naslednji dan kupila še tobačnico.
P.S. Čez nekaj tednov so zvišali trošarino tudi na tobak, enkrat prej so nanj kar "pozabili". Hja, dokler je trajalo pa je bilo lepo.