MENU‎ > ‎Dnevnik gospe Viktorije Wit‎ > ‎Dnevnik VW‎ > ‎

Izziv slave na stavo, avtor: V.W. 08.01.2016

objavljeno: 7. jan. 2016 20:50 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 7. jan. 2016 20:56 ]

Dragi moji! 

O slavi, ki je zadela slavne kuharske Julije in ljubezenski par Romea in Julije, za zdaj ni ne duha ne sluha, pa čeprav je že dobro leto naokoli, ko sem začela pisati svoj blog, no, pač neke vrste bloga v Spletnem časopisu. In ker je januar primeren čas, da prevetrimo vse svoje cilje in jih ponovno obudimo, izzivam slavo na stavo. Kako naj bi to bilo videti, še ne vem, ker mi je ta ideja ravnokar padla na misel. 

Pa bom zdajle razmišljala, kar interaktivno, čeprav še vedno nisem prijateljica z računalnikom, saj se mi zdi, da požira moje besede, še preden jih dobro natipkam. Interaktivnost je moderna, saj ti omogoča, da objaviš nekaj, ne da bi se pretirano spraševal o umestnosti in upravičenosti tega, kar si napisal. Ali je to prav ali ne, pa ne vem, toda dokler lahko objavljam, kar mi trenutno pade na misel, potem pač bom. Nobenemu ne kršim pravice vse dokler moje pisanje ne ogroža nekoga, kajne?
Ampak ne bom okoli tega bila preveč pametna, saj je škoda moje energije, ko pa je na svetu toliko bolj kompetentnih ljudi, ki naj bi se bolj razumeli na svobodo tiska, kot se jaz. No, vsaj morali bi se! Največkrat se zdi, da je kmečka logika najboljša, intelektualci pa včasih tako zelo zakomplicirajo, da potem naredijo še večjo zmedo, da jih nihče ne razume, kaj so hoteli povedati. In potem si vsak tolmači stvari po svoje.

Malce sem užaljena. Branost mojih člankov je malenkost manjša od drugih in sem jih nato protestno nehala pisati, a zdaj sem se nekako omehčala (prijetni božični prazniki in mežikajoče lučke so naredile svoje!). Priznam, da sem bila tudi malce preračunljiva. Prepričana sem bila namreč, da se bodo našle dušice, ki berejo moj blog in ki bodo zaskrbljeno poslale kakšen mail na uredništvo z vprašanjem, kaj se vendar dogaja z gospo Viktorijo, ker nič ne objavlja. Je morda zbolela? Je zadela loto? So njene ideje poniknile kot kafra? Nič od napisanega se ni zgodilo, še najmanj kakšen zaskrbljen mail s prošnjo, naj vendar nadaljujem s pisanjem. 

Ampak, Viktorija se pač ne da tako hitro odpraviti. In zdaj sem spet tu!

Tako razmišljam, na globoko, na široko in kar se da resno. S čim se v nadaljevanju življenja ukvarjati? S kuhanjem marmelade ne, tudi peka panetonov mi ne gre preveč od rok, za najstarejšo obrt sem prestara, da bi gojila zelišča tudi ne  (ja, ja, tudi gojenje zelišč sem si ta čas omislila, a o tem bom pisala drugič), bio hrano prav tako ne, ker me že tu pa tam stisne v križu in pri kmetovanju se pač moraš priklanjati, razen če si ne omisliš visokih gredic. Pisanje člankov o tem, kaj Viktorija počne v svojem prostem času, tudi ne. Kaj torej?

Črne kronike je dovolj, rumenega tiska preveč. Ja, rešitev mora nekje biti! Hm, hm, hm. Imate kakšno idejo vi, dragi bralci (tu pa tam le dobim kakšen všeček na facebooku)? 

Prepričana sem, da bom ideje dobila, saj se mi počasi jasnijo. Začenja se na črko P, pa tu ne mislim na p ..., čeprav ... Se vam kaj svita, o čem bom prihodnjič pisala?



Vaša,



P.S. Kaj sem mislila z izzivanjem slave na stavo, zaenkrat še ne vem natančno.