MENU‎ > ‎Dnevnik gospe Viktorije Wit‎ > ‎Dnevnik VW‎ > ‎

Ko jagenjčki obmolknejo, napisala: Viktorija Wit, januar 2017

objavljeno: 2. jan. 2017 22:30 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 5. jan. 2017 08:00 ]
Dragi moji! 


Ko sem razmišljala o temi, ki bi jo napisala v tem mesecu in iskala primerno besedo na p, so mi na misel prihajale samo sočne kletvice, pa sem, tako pri sebi sklenila, da je bolje najti kaj drugega. 

Toda: kaj, kaj, kaj naj pišem, v taki fazi, ko samo še preklinjam? 

Pa sem se spomnila na 365 tem, ki jih priporoča Spletni čas in sem se kar nanje naročila. Za današnji dan, ko sem se odločila napisati objavo za blog, je razpisana tema: Ko jagenjčki obmolknejo. 

Sledila sem navodilom, si vzela nekaj trenutkov za razmišljanje, si nastavila štoparico na pet minut in začela pisati: 

Film, trilogija, Hanibal! Ne bom pisala in razmišljala o serijskem morilcu in niti o zlu ne. 

Gremo dalje! Ko jagenjčki obmolknejo, se začne pojedina volkov. Ne vem več, kje sem to prebrala, ampak včasih se res počutim žrtveno jagnje, včasih pa kot volk. Toda o tem ne bom pisala, ker bi vas najbrž zamorila, sebe pa tudi.

Kaj naj torej pišem? Moje glava je prazna do popolnosti! Takrat, ko je glava prazna, jagenjčki obmolknejo, volk pa samo potrpežljivo čaka na primeren trenutek. Ja, resnično je danes tak trenutek, ki se bo, kot kaže, razvlekel v dan. 

Priznam, da se tudi meni, resda zelo poredko, zgodi, da imam slab dan. Le včasih sem tako jezna, da bi samo preklinjala. Bolje, da neham. Že zdavnaj je minilo pet minut.

Toda, jutri bo nov dan in nova priložnost, da kaj lepega napišem.


Vaša,



P.S. :) V originalnem besedilu je za pol strani kletvic. Prosim, nikar ne recite, da sem vulgarna.
 




Preberite še:

Trebuh mi bo razparaloMojca Zelenko

Tudi zvezde niso moje, Jože Brenčič

Nekaj misli, avtorica: Dolores Peroša

Šentanel, Lidija Polak

Kruha in soli, Zarja Trkman