MENU‎ > ‎Dnevnik gospe Viktorije Wit‎ > ‎Dnevnik VW‎ > ‎

Ko se ti dvignejo kocine, avtor: Viktorija Wit, 28.6.2015

objavljeno: 28. jun. 2015 04:49 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 26. jul. 2015 13:02 ]
Ko se ti dvignejo kocine 


Dragi moji! 


Ideje ..., pri idejah sem zadnjič nehala pisati. Pisala sem tudi o Googlovem prevajalniku in o tem, kako stroj prevaja in interpretira stvari, malce po svoje. Tako čudno prevajanje do skrajne faze nerazumevanja sem doživljala včeraj.

Na svoji koži sem okusila moč izterjevalskih duš, ki jih je najela moja nekdanja banka, katere vzoren klient sem bila več kot desetletje. Pridno so mi ponujali limite, kredite in nizke obresti vse do tedaj, ko sem prejemala redne prihodke. Potem pa so mi ukinili limit in zadeva je postala resna. Moja boniteta se je zmanjšala iz, A+++ v Z---, kar pomeni - kredit in nadzor plačil preko omenjenega podjetja. Blagor tistim, ki so našli novo tržno nišo, ki je v nenehnem porastu, od kar smo se pridružili zahodnemu svetu. To je blazno dobra ideja, kajne?! In blagor meni, ki mi je bila dodeljena blagohotna pomoč. To že moram priznati!

Priznam tudi, da sem denar porabila in samo po sebi je umevno, da ga moram vrniti. In ga bom! Težava je, da včasih kakšen obrok preskočim, ker - joj, težko mi je to izreči: ker denarja pač nimam, ga ne zaslužim dovolj, kako naj se drugače izrazim. Ampak, pravila so pravila, mi je rekel zelo prijazen mladi moški na oni strani, z zagotovljeno plačo (vsaj dokler bodo obstajali dolžniki, teh pa se resnično ne manjka, vse od tja, ko so si začeli posojati denar!).

Ampak, ne bom tarnala, dolg imam, denarja nimam! Enostavno!


Telefonski razgovor:

Prijazni gospod na oni strani mi je vztrajno ponavljal:


Gospod Z: "Dogovorili smo se, da redno odplačujete kredit. Zdaj pa ste enega preskočili!"

Gospa Viktorija: "Nimam denarja. Jesti pa tudi moram, pa elektriko plačati, sicer mi jo bodo izklopili!"

Gospod Z: "Toda, gospa Viktorija, dogovorili smo se, da redno plačujete. Zdaj pa morate poravnati znesek v celoti."

Gospa Viktorija: "Hmm, nimam za obrok, kako naj odplačam celotni znesek! Takoj, ko dobim denar, plačam obrok!"

Gospod Z: "Toda, gospa, Viktorija. Pravila so pravila! Banka jih je določila, ne mi. Ker niste plačali enega obroka in ste že dobili odvetniški opomin, morate znesek poravnati v celoti."

Gospa Viktorija: "Nimam, kako naj vam dopovem."

Gospod Z: "Gospa, Viktorija, jaz vas popolnoma razumem, toda pravila so pravila."

Gospa Viktorija: "Tudi jaz vas razumem, ni vam treba ponavljati. Kakor sem vam rekla, ko dobim denar, lahko poravnam obrok."

Gospod Z: "Gospa, Viktorija, pravila so pravila.


(premolk)


Gospa Viktorija: "Naredite, kar morete. Jaz vam lahko samo zagotovim, da bom svoj dolg plačevala, ko bom imela denar."

Gospod Z: "Ja, v celoti poravnajte obrok. Se lahko tako dogovorimo?"

Gospa Viktorija: "Nimam. Kolikokrat naj še ponovim? Če nimam za obrok, kako naj terjatev izplačam v celoti! Razumem vaša nečloveška pravila. Ali se lahko dogovorimo, da plačam takrat, ko imam denar?"

Gospod Z: "Lahko si denar izposodite ... in ga vrnete v celoti."


(premolk)


Gospa Viktorija: "Nimam si od koga izposoditi! To sem vam povedala že na samem začetku, ko smo se začeli dogovarjati za kredit. Rekla sem vam tudi, da nimam rednih prilivov in da bom kakšen obrok preskočila! Ali se ne bi dogovorili tako?"

Na tej točki bi se lahko vrnili na mesto, kjer se začne telefonski razgovor. Odsvetujem vam ponovno branje, kajti brati bi morali vsaj 15 minut, z vsemi premolki vred. Pogovarjala sva se polnih 15 minut, samo malo sva obračala zaporedje besed, morda tudi stavkov, če se prav spomnim. Tudi vam svetujem, da si pogovor v mislih malo spremenite! Sicer vas lahko preveč zafrustrira. Sama sem komaj vzdržala teh 15 minut, kolikor časa ima prijazni gospod na razpolago za posamezno stranko. Med tem časom se strankam nakodrajo lasje, dvigajo kocine, če jih še imajo, cvrejo se na žgoči žerjavici - vse, dokler ni ekonom lonec tik pred zamašitvijo varnostnega ventilčka. Takrat prijazni gospod odneha, vljudno pozdravi in napove naslednji telefonski klic, natanko čez 14. dni.


"Ahhhhh!" sem si oddahnila: "Viktorija! Vzdržala si, brez živčnega zloma. Čestitke! Bravo!"


Hvala bogu, ravno danes je neko predavanje v mestni knjižnici, na temo D.i.s.c.i.p.l.i.n.e., in to brez vstopnine. Šla bom, da si zacelim ranjeno dušo in svoj ponos. Nadela si bom klobuček, tako kot se za gospo spodobi in nalakirala si bom nohte s črnim lakom. Ga imam! Priznam, kupila sem si ga, namesto, da bi dala evre na kupček (3 evre na evro - palača!). Da ne govorim o sadju, ki sem ga nakupila za trapasti marmeladni poskus.


Očitno je, da mi manjka disciplina!



Vaša,







P.S. Malček mi je mladi moški nalomil peruti, to pa že priznam.

P.S. Še besedica "gospa" se mi bo uprla, kajti resnično si te besede nisem tako interpretirala.

P.S. Ne, ne, ne! Ne bom izdala imena banke in podjetja za izterjavo (vsaj dokler ne bom izplačala vsega dolga, ki se mi veča s številom neplačanih obrokov, z zamudnimi obrestmi in s stroški pravne pisarne, ki jih zaračunavajo za dopise z obvestilom o skorajšnji sodni izvršbi).