MENU‎ > ‎Dnevnik gospe Viktorije Wit‎ > ‎Dnevnik VW‎ > ‎

Malinovo presenečenje, avtor: Viktorija Wit, 18.2.2015

objavljeno: 18. feb. 2015 04:26 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 18. feb. 2015 12:51 ]
Malinovo presenečenje 


Najprej en lep pozdrav iz prekrasnega malega mesteca na vzhodno severnem Jadranu. Naše mesto se nahaja na polotoku, na zares majhnem, a prelepem koščku morske obale, ki je del Slovenije, prav tako male države z dvema milijonoma prebivalcev. Slovencev je le za peščico in smo ponosni, ker imamo svojo državo. Ampak, kljub temu, da je država majhna, ne znamo poskrbeti ne zanjo in ne zase. Še prodali bomo vse, kar so naši starši prigarali z mislijo, da bo skupno premoženje v korist naslednjim generacijam. Ampak, ne bom razmišljala o politiki, ker je prezapletena. Raje se bom posvetila bolj zanimivi tematiki. Marmeladi!

Pri svojem eksperimentiranju in pri izdelavi prototipov izdelkov, sem nakuhala enormno količino marmelade. Vse police v kuhinjski omarici so se šibile zaradi steklenih kozarcev z marmelado, čistih in živahnih barv. Kam s toliko marmelade? Kot da bi vesolje vedelo, da mi zmanjkuje prostora v kuhinji, mi je poslalo rešitev. Klicala me je sošolka iz srednje šole češ, da je že skrajni čas, da se dobimo na večerji in malo poklepetamo o tem in onem. V dveh, treh telefonskih pogovorih smo se dogovorile, da se dobimo v eni izmed kitajskih restavracij. 
 
In male steklene kozarčice so se kar ponujale za darilo prijateljicam. Lepo jih moram zaviti, pri tem bom uporabila Vitage stil, ga malo predelala in ga poimenovala v Viktorija stil, sem razmišljala. Izbrala sem malinovo marmelado, s katero sem si dala še posebej veliko dela, ker sem želela, da ne bi vsebovala zrnca semen in sem vso marmelado prefiltrirala skozi gazo, da je prišla prekrasno transparentna.

Skratka vse sem skrbno pripravila (pravi mali projekt!) in po večerji, ko smo se dodobra okrepčale s pečeno raco in pomladnimi zavitki, sem jim ponosno razdelila pakete Viktorija stil in čakala na njihov odziv.

"Ja, kje si pa dobila maline v tem letnem času?" me je vprašala moja draga sošolka, ki je sedela ob meni.

"Kje? Vse se dobi, če se hoče!" sem ji nekoliko v zadregi odgovorila.

"Pa ne mi reči ..." je vrtala naprej.

"Kaj?" sem se sprenevedala.

"Pa ne mi reči, da si delala domačo marmelado iz zamrznjenih malin!" je rekla očitajoče, potem pa se začela smejati.

Prikimala sem, kajti lagati res ne znam, in se začela smejati še jaz, malo iz zadrege in malo zaradi tega, ker me je tako hitro spregledala. Kajti malo prej smo se pogovarjale o zdravi, sveži, bio, eko in o ne vem kakšni hrani še. Saj ni potrebe po omembi, da sem se v debati ogrevala za zdravo prehrano!

"To se lahko spomniš samo ti! Nič se nisi spremenila v vsem tem času," mi je med krohotom še rekla.

Nisem vedela, kaj naj si mislim. Pa sem se odločila, da jemljem pripombo kot kompliment, saj pomeni, da sem še vedno mlada.



Vaša 





P.S. Prebrala sem, da se ženske, ko pišejo pisma, ne moremo upreti, da ne bi na koncu dodale p.s. Res je res - zame že velja.

P.S. Naslednjič bom pisala o mikavnih stvareh, ki sem jih med drugim izvedela ob druženju s prijateljicami.