Ja, ja in še enkrat ja, Viktoriji se vedno kaj dogaja, pa saj ni niti trenutka miru, da bi kot človek sedla pod kakšno pinijo in si napasla oči nad lepoto narave, kaj šele, da bi pila pino colado - to sem napisala zgolj zaradi tega, ker pina colada vsebuje p, in se prepustila sončnim žarkom, ki se te jesenske dni nekam trmasto skrivajo. Vedno se, ko najmanj pričakuješ, pojavi pizdarija, ki pride iznenada, tako, kot nepričakovana poletna ploha. Pred par minutami še vse ok, potem pa - 'takle imamo' - bi napisali tisti, ki niso doma iz Primorske, mi, mestni Primorci pa bi temu rekli, nekoliko neotesano: pizdarija na pizdarijo. No, vsaj jaz, da mi kdo ne bi očital posploševanja. 

Ta teden sem bila močno izzvana, saj sem se počutila ogrožena, ker sploh pišem tale blog in si sploh upam objavljati svoj neprofesionalni tekst v Spletnem času. Prvič: zelo malo ljudi me bere, ker kdo bi bral tekste neke profesionalne sobarice (to poletje sem šla skozi trdo preizkušnjo (beri šolo, saj sem tudi 'preizkušnjo' uporabila le zaradi p-ja!). Drugič: ves čas se bojim, da bom pri pisanju pozabila na kakšno vejico in piko. (Mimogrede ste opazili, koliko besed je na p?). Tretjič: Ko si tako javno razgaljen, te hitro obsodijo še plagiatorstva in kršenje avtorskih pravic, ker uporabljaš besede in besedne zveze, ki so zdavnaj zbrane v raznih slovarjih in leposlovnih knjigah, ali pač si izposodiš, kakšno dobro misel in se ob taki množici in bogastvu književnih in neknjiževnih besedil težko spomniš ime genialnega avtorja, možno pa je tudi, da je besedilo, kar nekam sedlo v tvoje spominske celice, ne veš, kdaj, ne veš, kako, lahko, da tudi v času otroštva in mladostništva, ko smo v šolah brali besedila, ki jih takrat še nismo razumeli.

Se vam ne zdi, da imamo zares preveč pravil in da nekateri pretirano vztrajajo pri svojem prav, te javno popljuvajo, žalijo, primerjajo tvoje delo s poklici, ki so neprimerljivi (ste kdaj spoznali kakšnega amaterskega kirurga?) in se držijo svojega mnenja, kot se pijanec drži svojega plota? 

Lahko le rečem, da tako početje vodi le v pizdarije. To pa je pravilo (beri trditev) in pol, hahaha. 

P.S. Smejem se sebi, ne tistim, ki so se prebili do konca tega pisma.

P.S. Ja, ja, vem! Uporabljam preveč pridevnikov, preveč pa-jev in še kaj bi se našlo, in rada pretiravam. Pa kaj potem, saj nisem profi.