Včasih imamo, ženske, ki skrbimo za čistočo, zmenek v enem izmed kafičev v malem obmorskem mestu. Nič poseben dogodek, pač na hitro spijemo kapučin v kozarčku, si izmenjamo novice, potarnamo, potem pa vsaka po svoje odhiti po nujnih opravkih. 

Pred nekaj dnevi pa priteče Lila, moja prijateljica, in po njenem obrazu in izrazu sodeč, sem takoj zaznala, da se ji je nekaj pomembnega zgodilo.

"Poslušajte zdaj to!" je skoraj zakričala, še preden je sedla.

"Kaj?" sem od vznemirjenja, zavpila še sama. "Kaj?" je ponovila za mano in zavpila Drina, s katero sem že nekaj časa sedela. "Kaj?" je naposled vzkliknila še Daliborka.

Lila sede in skoraj prevrne vse napol odpite kapučine in začne pripovedovati.

"Danes sem kot običajno ob ponedeljkih, odšla v Sončno dvorano, da počistim dvorano. V nedeljo je bila otvoritev razstave, neki na Eko, kajjazvem, in vedela sem, da bom dvorano morala vsaj pomesti in pomiti po tleh ... ko ..."

"Ko?" sem rekla nekoliko nestrpno, ker Lila zna takooo na dooolgo in široko razlagati, da te vse mine, tudi potrpljenje.

"Ko ... "

"Daj no, Lila, izpljuni že enkrat, kar imaš za povedat!" je rekla Drina.

"Ko ... ko zagledam en kup smeti!" 

Vse smo se zarežale. Ja, kaj drugega! Smeti! Saj smo zato čistilke in vsak dan odstranjujemo smeti. 

Potem pa nadaljuje: "Ljubi, Jezus, si rečem, pa kaj so delali na tej razstavi?! Koliko jih je bilo, da so tako zasmetili?! in se ne neham čuditi in postajam vedno bolj nejevoljna, tudi na Niko, ki bi te smeti vsaj zmetala v eno veliko vrečo, jaz pa bi jo odnesla v kontejner!

... Začnem malo bolj opazovati prostor, vidim eno veliko ribo, vidim enega dojenčka iz plastike sredi smeti, vidim neke čudne obleke in neke stopinje po tleh ...Pa se mi posveti! Ljubi, Jezus ... sedem, da pogledam, kdo razstavlja smeti. Si mislite? ... Berem ... in preberem, da so smeti nekaj na i ... kot inštalater, neki v zvezi z vodovodarjem ali kajvemkaj ..."

"Inštalacija. To so tej novodobni umetniki, ki vse postavljajo sem in tja, pač vse kar jim pade na pamet ... ti pa si razbijaj glavo, kaj so hoteli povedati. Kdo jih razume!" je rekla Dubravka. 

"Pa kaj je tu za razumet!" je rekla Drina, "Poglej, kako ljudje vedno bolj smetimo in te ozonske luknje in podobno ... Prav je, da se to nekako pove! Ljudje so tako nemarni!"

"Lila, pa ti bi skoraj uničila umetniško delo!"

In potem nas je popadel smeh. In smo se samo smejale, na ves glas in ljudje so začeli pogledovati proti naši mizi in me smo se samo smejale.

P.S. Pa, da čistilke nismo pomembne!? Seveda smo, skrbno ločujemo odpadke in skrbimo za bolj čisto okolje. Prav bi bilo, da bi nas dali v višji plačni razred!