Zarečenega kruha se največ poje. V prejšnjem prispevku sem sem se pohvalila, da se mi nerodnosti ne dogajajo več. Ni minilo veliko dni miru, ko se mi spet dogaja. Moj scarabeo (tako pravim svojemu malemu avtu) me je zavedel. Kako? Vozim se bolj poredko, samo če se mi kam mudi, sedem za volan in peljem. Tako sem prejšnji četrtek pobožala scarabea, se mu zahvalila, da mi služi že toliko let in že sva oddirjala v trgovino in na neki družabni dogodek. 

Žal, občinsko redarstvo za svoje podanike nimajo dovolj razumevanja. Tako me je, ko sem pritisnila nekoliko močneje na gas, saj je bila cesta pregledno ravna in prazna, brez pešcev, kolesarjev, otrok na skirojih, rolkarjev in ostalih udeležencev prometa, naenkrat ostro zaslepilo. Blisk, ki ni trajal niti sekundo! V tistem me je spreletela misel, da nas napadajo vesoljci ... toda, takoj naslednji hip, sem sočno zaklela! Radar! me je spreletel drugi preblisk! Pogledala sem na števec hitrosti, noga se je itak avtomatično dvignila z gasa in pritisnila brenzo, toda kar sem videla ni bilo videti preveč obetavno ... in obetavno prijeten večer je malo zagrenil pomislek o multi, ki jo bom morala plačati. Potolažila sem se, da če jo bom takoj plačala, bo ta strošek minimalen ... denar bom že prebolela, kajti sreča v nesreči je ta, da sem na bančni račun prejela nekaj denarja, ki ga nisem pričakovala. Nepričakovan priliv bo tako kot je prišel, tudi odšel in izpuhtel v odliv! Že tako mora biti! Ni se kaj pritoževati! Lahko si srečna Viktorija, da imaš s čim plačati svoje neumnosti! sem si rekla. Pa, da ne razpravljamo več, kdo je optimist in kdo pesimist! Punto basta! 

Že čez dva dni sem dobila domov pismo občinskega redarstva. Morala sem na pošto, morala sem pokazati svojo osebno izkaznico in morala sem napisati z besedo datum prejema in se podpisati v dve različni evidenci in morala sem plačati prometni prekršek. Ob žep sem bila za 125 evrov (sem plačala takoj :), pridobila pa sem tudi 3 kazenske točke. Viktorija, Viktorija, sram naj te bo! 

Ampak ... ko sem tako premišljevala ..., sem prišla do prelepe ideje. Pravzaprav sem lahko ponosna, da tako podpiram občinski proračun. Pridno jim polnim blagajno (ne bom napisala, kaj se mi je zgodilo pred kratkim, ker sem svoji družini zamolčala kar nekaj neprijetnosti v zvezi s tem ...). Predlagam, torej, da občinski možje uvedejo posebno evidenco tako dobrih plačnikov, kot sem sama, in da enkrat letno podelijo nagrado za posebne prispevke v dobrobit skupnosti). 

Mogoče bi se znašla med nagrajenci. 

Vaša, 

P.S. Zamerim pa Denisu Avdiču, ker nas v svoji oddaji ni obvestil, da so spet postavili radar na prelepo pregledni cesti v majhnem obalnem mestecu. 

P.S. Prekoračila sem 11 km/h :(