MENU‎ > ‎Dnevnik gospe Viktorije Wit‎ > ‎Dnevnik VW‎ > ‎

P kot povedi, avtorica: Viktorija Wit, marec 2018

objavljeno: 2. mar. 2018 23:48 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 2. mar. 2018 23:55 ]
Dragi moji! 

Že dolgo se nisem oglasila, sicer me ni nihče pogrešal, nihče ni vprašal, na primer, ali sem sploh še živa, ali je z menoj vse v redu, ali --- pač vsakdanja vprašanja, ki si jih postaviš, ko kdo, ki ti je blizu, ponikne kot kafra, no, izgine za nekaj mesecev. 

No, pa se je v meni pojavila potreba, da bi izlila v svoj dnevnik nekaj besedic, tudi povedi. In razmišljam, razmišljam in si ne domislim nič kaj posebno pametnega, razen nekaj žolča bi lahko izlila, ker me vsakdanjost vse prevečkrat pojezi - stavke javnih delavcev, predvolilno kupčkanje, mizerija brezsposelnih, prazne obljube, streljanje dijakov na dijake v šolah in Emir v nadaljevanki Moja boš. Rabila sem dolg premor ---

Toda, glej, življenje poskrbi za čudeže! 1. marca je bil posebno lep dan, tu, na morju. Snežilo je! Pravi sneg je naletaval ves dan, suh, tak, ki škriplje pod nogami, tako da sem se ob hoji precej pomirila in tudi raznežila. Po dolgem sprehodu med snežinkami sva s prijateljico odšli v Trst, prav zaradi čudežnega sneženja, in ker se je narava bleščala kot beli dan (malce prirejen stavek Tolkiena iz Gospodarja prstanov). Radostilo me je vreme, klepet, snežinke, ki so padale na moj razgreti obraz in veselje otrok, ki so se dričkali, kepali in delali mini snežene može. Vsa ta otroška razposajenost, smeh in njihova neustavljiva energija segreje še tako otrdelo srce in tudi moje je. Pa se mi je zdelo, da bi bilo fajn kaj napisati o tem. 

Ko sva se s prijateljico vračali domov, sva se ustavili na bencinskem servisu z barom na tržaški obvoznici za sedmi pomol, na obveznem kapučinu, sestavljenem iz enakih deležev espressa, mleka in mlečne pene. Tako sva sedeli na barskih stolih ob velikih steklenih oknih, modrovali o današnjem najlepšem darilu narave, srkali kapučino, ob katerem se mi še danes ovlažijo ustne brbončice, ko naenkrat vstopi v prostor cela četica policistov. Preštevala sem jih. Morda jih je bilo štirinajst, brhki mladi fantje, tako dobro razpoloženi so bili, kot so bili otroci, ki sem jih opazovala čez dan. Drug za drugim so vstopili v bar, no, nekateri so se držali bolj resno in strogo. Ali koga iščejo? Sem vozila prehitro? Sem naredila kakšen prekršek? Kje sem že parkirala avto? Na pravem mestu? V rokah sem držala cigareto, lepo pripravljeno za kasneje, za kajenje ob vrtinčenju belih kristalov. V nekakšni nerazložljivi paniki sem cigareto prižgala. Ja. V baru! Prijateljica me je zgroženo pogledala, da sem otrpnila kot kača sredi zime. Grobo mi je iztrgala cigareto iz ust in jo ugasnila na krožničku ob še nepopitem kapučinu, dim se je kar sukljal, kakor da bi se želel pobahati pred nama in pred policisti.

"Kaj ti je? Ti mladeniči so te čisto spravili s tira ..." me je očitajoče okarala, jaz pa sem osramočeno vstala in odvihrala ven, kot bi me lovil sam zlodej. Kapučino je ostal tam, prijateljica tudi, policisti tudi, jaz v nizkem startu, v avtu, s prižganim motorjem sem čakala, kdaj se bo prikazala gospodična prijateljica ali pa policaji. Gospodična je počasi prišla do avta, nič se ji ni mudilo, odprla je vrata, se zleknila na sedež z glasnim krohotom, toda meni se prigodek ni zdel smešen. Jezno sem pihnila in divje speljala ter odpeljala moji ljubljeni Sloveniji naproti. 

"Še nikoli nisem videla toliko policistov na kupu!" sem rekla: "Zdelo se je kot, hmm, ne vem, no ... kot bi nekoga lovili in jaz, koza, prižgem cigareto ... mladi fantje pa naju niso niti opazili!" No, potem sem prasnila v smeh še sama. In sva se krohotali, joj kako sva se smejali iz srca, tako iz drobovja, tako zelo kot že dolgo ne.

Želela sem napisati le nekaj povedi, o snegu ob morju, o otrocih, ki so morda prvič videli sneg, o svojem mačku, ki si je nelagodno otresal mokre snežinke s kožuha in o perfektnem dnevu. 

Dan je bil res popoln. 


Vaša,

https://sites.google.com/a/inovelmedia.si/i-novel-media/home/dnevnik-gospe-viktorije-wit/dnevnik-vw/_draft_post/viktoriaWit_podpis.png