Anton Podgoršek - Veličastni, napisala: Mojca Zelenko, marec 2017

objavljeno: 27. mar. 2017 13:05 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 27. mar. 2017 13:13 ]


Anton Podgoršek - Veličastni 



Anton in Wartburg 


Anton je sicer vozil avto, vendar pa se mu ta nikoli ni zdel dodana vrednost k življenju in zanj je bil avto le proletarska inkomodacija. 
Svoje čase je Anton vozil vzhodnonemškega Wartburga. Ta tricilindrski avto z dvotaktnim motorjem v Jugoslaviji ni veljal ravno za uglednega. Nobena njegova lastnost mu ni mogla pridodati ugleda: ne oblika karoserije, ne zvok motorja, še manj pa smrad in dim, ki jih je puščal za seboj.

Nekoč je Anton odpotoval na nek seminar v Trst. Do Občin se je pripeljal z Wartburgom, od tam pa je raje nadaljeval z vlakom do Trsta, da ga ne bi slučajno kdo videl s tistim avtom. 

Med ljudmi pa je krožila šala o tem, kako se pozdravljajo lastniki Wartburgov med seboj: pozdravljajo se tako, da si z levo roko zamašijo nos, z desno pa si pomahajo. 

Anton mi je enkrat pripovedoval, kako je povabil svojo, takrat novo prijateljico Stelo na zmenek z romantično večerjo. Ponjo je prišel s svojim Wartburgom.
Po večerji in po nekaj popitih kozarcih vina sta se odpravila z avtom proti domu. Avto je bil parkiran ob pločniku. Pri speljevanju in manevriranju pa je Anton zadel rob pločnika tako močno, da je spustila pnevmatika.

Kot mnogi pravniki, ki jih poznam, tudi Anton ni bil tehnično preveč nadarjen, zato je poklical AMZS. Ko je pomoč prispela in so fantje videli, za kakšno malenkost gre, da bi bilo dovolj le zamenjati kolo, mu je eden od njih rekel: »Saj to bi pa lahko storili sami!«

Anton pa mu je odgovoril: » Da tega ne storim, sta najmanj dva razloga. Prvi je ta, da sem pijan, drugi pa ta, ker tega ne znam!«

Po tem dogodku je Wartburga prodal in te proletarske inkomodacije ni vozil nikoli več.

Anton Podgoršek – Veličastni je bil intelektualec starega kova, diplomirani pravnik, govoril je štiri tuje jezike, razgledan in pronicljivo razmišljujoč, pisal je kritične članke, ki so jih časopisi sicer najraje objavljali med pismi bralcev. Bil je na tekočem z vsemi dogajanji po svetu in o vsaki stvari je vedno imel svoje mnenje.

Ime Veličastni si je nadel kar sam, ko je po denacionalizaciji po svojem dedku dobil vrnjene gozdove. Mi smo ga pa z veseljem tako klicali, saj je poslej prav hedonistično užival življenje in v družbi z njim smo se vedno dobro počutili.

Ja, pa tudi kakšen škandal je zlahka zakuhal.

Wartburg


Anton in vzgoja otrok
Nekoč smo sedeli skupaj na vrtu gostilne na popoldanskem kosilu, pri sosednji mizi pa sta sedeli dve družini z majhnimi otroki. Otroci so kričali, metali pesek in se lovili. Natakar, ki je nosil polne roke s hrano obloženih krožnikov, se jim je le stežka izogibal. Postajali so vse bolj moteči tudi za goste na terasi. Starši pa so mirno sedeli pri mizi, debatirali in se po svoje zabavali. Sploh se niso menili za okolico kot, da divjaški otroci sploh ne bi bili njihovi.

Anton je to nekaj časa nejevoljno opazoval, potem pa je stopil k omizju in rekel: »Sem Anton Podgoršek, Škrabčeva dve iz Ljubljane. Spoštovani gospodje očeti in spoštovane gospe mame! Ali vi otroke tudi kaj vzgajate ali jih samo pasete po gostilniških vrtovih, igriščih in tako dalje?!«

Nato je mirno sedel nazaj za mizo.


Starši so se rahlo zdrznili in za silo ukrotili svoje otroke.

Napisala: Mojca Zelenko
Pripoveduje: Janez Kek
Fotografije: Arhiv avtorice


Klik na sliko odpre novo spletno stran Mojce Zelenko!

http://www.mojcazelenko.si/dogodivscine-druscine-prijateljev/