![]() Bokobrane v morje! Pod kapitanskim vodstvom Marjana Podstudenška sem jadral kar nekajkrat in vsakič je bilo vredno. Dandanes vodjem ekip na barkah tako radi rečejo »skiper«. Meni ta novodobni izraz, ki po vsej verjetnosti izvira iz čarteriranja plovil, ni preveč všeč. Za mene so in bodo ostali kapitani. In Marjan Podstudenšek je bil poleg Rudija Klinarja eden tistih kapitanov, zaradi katerih lahko jadranje resnično vzljubiš. Mi navdušeni rekreativni jadralci smo nadvse srečni, če lahko svoje veselje do jadranja delimo s prijatelji in jih pritegnemo, da se nam na naslednjem jadranju pridružijo. In tako se je na enem moških dopustov ekipa šestih klenih možakov, od katerih je bila polovica novincev na jadrnici, odpravila na enotedensko jadranje po Jadranu. Vsak član ekipe na jadrnici dobi zadolžitve, primerne njegovemu znanju in spretnosti. Kapitan Marjan Podstudenšek, po poklicu pedagog in star jadralski maček, je rad in z užitkom prenašal svoje jadralsko znanje ostalim članom posadke. In tako smo tokrat že takoj ob izplutju pričeli »jemati« osnovne mornarske vozle. Tistega za vezanje bokobranov1 na ograjico sem si za vselej zapomnil že od mojega prvega jadranja. Ostale vozle, ki se na jadrnici uporabljajo, pa v resnici na vsakokratnem jadranju na novo utrjujem. Marjan je posebno pozornost namenil prav bokobranom. Malo zato, ker imajo v času priveza zares pomembno vlogo, malo pa tudi zato, da bi se tisti, ki bo to nalogo dobil, čutil pomembnejšega. In tako so novinci izvedeli, da so bokobrani namenjeni zaščiti jadrnic na boku, da ublažijo trke in preprečujejo poškodbe med zasidranimi plovili. ![]() Jadrnica v marini Paluba mora biti med plovbo vedno pospravljena, da ne ovira premikov na njej in ne povzroči morebitne nezgode. Zato jih je treba takoj po izplutju pospraviti na njihovo mesto v podpalubju. Povedal je tudi, da jih je pred vplutjem potrebno ponovno prinesti na palubo, lepo razporediti po njej ter z ustreznim mornarskim vozlom privezati na ograjico, da jih potem, ko kapitan ukaže: »Bokobrani v morje!« samo zavihtiš preko ograjice. Izpluli smo iz marine, napeli jadra in dan je bil za jadranje prečudovit. Uživali smo in novinci so govorili o sanjski plovbi. Le kako ne bi: nebo je bilo modro, morje je nalahno pljuskalo ob bok naše enajstmetrovke, veter je bil pravšnji in napeta jadra so se belo bleščala v soncu. Jadrnica je mirno drsela po vodi in le kozarcu vina je uspelo dodati še več nebeškosti temu zares neopisljivemu počutju. V Malem Lošinju je bil predviden naš prvi postanek ta dan. Približevali smo se cilju in kapitan Marjan je zdaj prvič razdelil naloge ekipi. Nekdo je moral biti za krmilom, drugi je bil zadolžen za spuščanje in zvijanje jader, tretji je bil določen za spuščanje sidra, četrti za odskok na pomol, Tonetu Seliškarju – vnuku pa je bilo naloženo, da poskrbi za bokobrane. To je običajna naloga za začetnike in otroke. Sam sem bil tokrat prost in sem le opazoval morje. Zlagoma smo pluli v zaliv in ekipa se je pripravljala na pristanek. Vsakdo je skrbel za svojo zadolžitev, tudi Tone Seliškar – vnuk. Pravočasno je znosil bokobrane na palubo in jih razporedil po jadrnici in čakal na naslednje kapitanovo povelje. Počasi smo se približevali pomolu v tesen prostor med dvema jadrnicama. Kapitan Marjan izda prvi ukaz: »Vrzi bokobrane!« In zatem naslednjega: »Spusti sidro!«. Stal sem na zadnjem koncu jadrnice in brezdelno gledal nazaj. Iznenada sem opazil v morju bokobran in čez nekaj sekund še enega. Kapitanu sem zaklical: »Hej, vidim dva bokobrana v vodi.« Marjan je pogledal proti Tonetu in zagledal veličasten prizor: Tone je veselo in tako rekoč kar čez rame odmetaval neprivezane bokobrane čez ograjico v morje. Dobesedno! …………………….............................................................................................................. 1 SSKJ bokobran -a m (a) navt. priprava za zaščito ladje, čolna pri zadevanju ob kaj; odbojnik Napisala: Mojca Zelenko Fotografije: Arhiv avtorice (iz interneta) <VEČ O KNJIGI ZGODB> Preberite še: Virtualna galerija, Denis Polanc |