Hotel Kompas, napisala: Mojca Zelenko, april 2017

objavljeno: 24. apr. 2017 00:11 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 24. apr. 2017 00:11 ]

Skok s senčnikom 
Hotel Kompas na vogalu Miklošičeve in Trdinove ulice v Ljubljani je bil eno od priljubljenih zbirališč naše druščine v času zatona Jugoslavije in osamosvajanja Slovenije. Danes se ta stavba imenuje Austrotel.

Enkrat v času desetdnevne osamosvojitvene vojne je tam zasedala širša družba prijateljev, vendar se s tega dne najbolj spomnim Rudija Klinarja in Tineta Mastnaka. Sedeli smo na terasi lokala v prvem nadstropju. Razpravljali smo o JLA, vojnih novicah, alarmih pred nevarnostjo in bežanju v zaklonišča, toplo sonce in pivo pa sta že prijemala in naše debate še dodatno razvnemala. Postajali smo vse bolj pametni in polni idej, kako se rešiti pred vojnimi nevarnostmi.

Kar iznenada resnično zatuli alarm za nevarnost. Rudi Klinar skoči pokonci in reče: »Fantje, tole gre pa zares!« in izpuli ogromen senčnik iz stojala in z njim skoči s terase na ulico.

Natakar, s katerim smo bili v prijateljskih odnosih, ni bil niti malo zadovoljen s podvigom, vendar pa kaka večja vojna škoda takrat ni nastala.




Havah nagilah1
Tujci so v hotelu Kompas pogosto prenočevali. Med restavracijo in recepcijo hotela je bil širok odprt prehod tako, da se je od miz lepo videlo v recepcijo.

Nekoč, ko je naša stalna druščina na čelu z Rudijem, Tinetom in menoj že dobri dve uri zasedala mizo ob prehodu v recepcijo in ob pivu debatirala o tem in onem, se v recepciji pojavi tuja delegacija. Že na daleč se ji je videlo, da mora biti nekje z južne strani Sredozemskega morja. Tinko Mastnak, ki je bil tistega dne že dodobra pevsko razpoložen, je presodil, da gre za delegacijo Izraelcev. Pri priči se jim je odločil zapeti hebrejsko dobrodošlico.

»Hava nagila, hava nagila, hava nagila ... » je začel odmevati njegov lepi tenor. Ampak pričakovane radosti na obrazih tujcev ni bilo zaznati. Nasprotno: njihovi pogledi so se pomračili in čutiti je bilo vse bolj neprijetno vzdušje.

Končno receptor zavpije: »Tinko, nehaj! To so Palestinci.«


.....................................................................................................................................

1 Havah nagilah (Veselimo se) je narodna pesem, ki jo Izraelci pojejo ob različnih proslavah. Prvič naj bi jo zapeli v hebrejščini po razglasitvi zmage nad Palestinci in ustanovitvi izraelske države na teritoriju Palestine leta 1917 (Balfourova deklaracija).
.....................................................................................................................................


Napisala: Mojca Zelenko
Pripoveduje: Janez Kek
Fotografije: Arhiv avtorice


Klik na sliko odpre novo spletno stran Mojce Zelenko!

http://www.mojcazelenko.si/dogodivscine-druscine-prijateljev/



Preberite še: