Menjava denarja v Pragi, avtorica: Mojca Zelenko, oktober 2016

objavljeno: 16. okt. 2016 19:31 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 16. okt. 2016 19:33 ]

Menjava denarja v Pragi 
Od leta 1982 do 1989 sem na OŠ Tone Čufar dekleta in fante treniral košarko ter učil plavanje v šoli v naravi. Kot dolgoletni sodelavec sem bil povabljen na sindikalne izlete šole. 

Po zaključku nekega šolskega leta je šola organizirala sindikalni izlet v Prago.

To je bil še čas ruskega socializma v takratni Češkoslovaški. Črni trg je deloval s polno paro še zlasti pri menjavi valut.

Glavna tema naših pogovorov je bila menjava denarja. V tistem času smo se tudi v Jugoslaviji soočali z inflacijo in smo dinarje, ki so nam ostali od plače, sproti pretapljali v nemške marke. 

Na tem izletu smo največ časa prebili skupaj Rudi Klinar in Peter Škrlj, oba športna pedagoga ter likovni učitelj in akademski slikar Dragutin Cifrek1 in jaz.

In tako smo tudi skupaj naredili strategijo za menjavo mark v češke krone. Vedeli smo, da je uradni menjalni tečaj približno 500 kron za sto mark, na črnem trgu pa si lahko dobil za sto mark tudi med 1.700 in 2.000 čeških kron.

Ko smo prestopili Češkoslovaško mejo, je turistični vodnik svetoval menjavo denarja na meji pri nekem, njemu poznanem preprodajalcu, in večina udeležencev izleta je zamenjala denar po tečaju 1.700 kron za 100 mark.

Mi štirje pa smo sklenili, da bomo raje počakali in še bolj ugodno menjali na črnem trgu v Pragi. Zmenjeni smo bili, da bo vsak od nas dal 25 mark v skupno blagajno in smo tako zbrali skupaj 100 nemških mark.

Ko smo prispeli v Prago, se nam je začelo muditi na pivo in nismo počakali, da nas lokalni »švercarji« opazijo, temveč smo jih poiskali kar sami. Poizvedovali smo za menjalni tečaj, vendar nas njihova ponudba ni dovolj prepričala.

Končno smo pri veleblagovnici Kotva našli najboljšega ponudnika, ki je bil pripravljen odšteti 2.200 kron za sto mark.

Posel s črnoborzijancem je takoj stekel.

Upoštevati pa smo morali varnostne ukrepe, ki jih je predlagal on, saj so bile kazni za obe strani zelo visoke. Nujni varnostni ukrep je bil tak, da se je bilo treba najprej umakniti nekam na stransko ulico in da sta z njim lahko odšla največ dva človeka, da ne bi bilo videti preveč sumljivo. Pogoj smo sprejeli in menjat sta šla oba športnika Peter Škerlj in Rudi Klinar. Midva s Cifrekom sva ju čakala za vogalom.
Karikatura: Darij Novak, oktober 2016


Zelo hitro sta opravila menjavo in se že čez nekaj trenutkov vrnila z zamenjanim denarjem.

Končno smo sedli v prvo pivnico, si naročili pivo in Rudi je pričel deliti denar.

V šopu so bili štirje bankovci po 50 kron in štirje po 500, skupaj torej 2.200. Rudi je dal vsakemu najprej bankovec po 50 kron.

Ko pa je prijel v roko prvi bankovec za 500, je vzkliknil: » O, pismo fantje, nekaj ne štima! Tu gor piše Varšava!«

Obračali smo te petstotake v rokah in z grozo ugotovili, da so bili vsi štirje bankovci po petsto enot poljski zloti. Vrednost bankovca po 500 poljskih zlotov je bila tako nizka, da zanj ni bilo mogoče kupiti niti škatlice vžigalic. Na Poljskem je takrat vladala zelo huda inflacija.

Izplen naše menjalne strategije je bil torej 200 čeških kron za sto mark v primerjavi s kolegi, ki so dobili po 1.700 kron.

To spoznanje nas je vse močno pretreslo. V tišini smo pili pivo in premišljevali.

Drago Cifrek, mož z dolgo in košato brado, si je začel gladiti brado in v kleni zagorščini zastokal: »Isusek, isusek! Zar smo mi školovani ljudi!?2«

Vsa naša izobrazba, izkušnje in strategija nam niso prav nič pomagale.

Nato je Cifreka prijel hud glavobol. Šli smo v lekarno, vendar nam ni uspelo kupiti tablet zoper glavobol. Češko nismo znali, pa tudi vsa naša iznajdljivost in premetenost, o kateri smo bili vsak zase sicer trdno prepričani, nas je pustila na cedilu.

In potem smo ugotovili, da bo še ena runda piva najboljše zdravilo za vse gorje, ki nas je zadelo.

In res je pomagalo. Cifreka je glavobol čez čas minil, mi pa smo se odločili, da naše menjave denarja ostalim udeležencem ne bomo omenjali, dokler smo na izletu.


****************************************************************************
1 Dragutin Cifrek je akademski slikar, doma iz krajev, od koder prihajajo znani hrvaški slikarji Ivan Rabuzin, Oton Iveković, Mirko Rački, Tomaž Pernar in drugi. Znan je kot slikar miniatur in kaligraf.
2 Jezušček, Jezušček! In mi smo izobraženi ljudje!?




Zapisala: Mojca Zelenko