Mrtveci ne pijejo, avtorica: Mojca Zelenko, november 2016

objavljeno: 6. nov. 2016 19:51 avtor: Spletni čas - Inovelmedia

Mrtveci ne pijejo 
V Lukovici pri Domžalah so svojčas redno prirejali Rokovnjaške igre. To so bile (morda jih še vedno prirejajo) igre na prostem z domačimi igralci, ki so igrali rokovnjače, kako napadajo okupatorsko Napoleonovo vojsko in ji zajamejo skrinjo z denarjem, pri tem pa seveda nekaj soldatov tudi »ubijejo«. V Rokovnjaških igrah je sodelovala množica igralcev s konji, vozovi, orožjem in vsem, kar je potrebno, da se okupatorski vojski na primeren način zapleni premoženje. Igre je spremljal pester program z veselico in množico gledalcev od blizu in daleč. 

Marko Capuder – Capi doma iz Lukovice pri Domžalah nas je tri ali štiri prijatelje iz Ljubljane povabil, da si pridemo ogledat prireditev, se malo poveselimo in prespimo pri njem doma. 

Dopoldne res pridemo in balinamo pri gostilni Bevc. V tistem prireditelji ugotovijo, da jim pravzaprav manjka še Napoleonova vojska.  

In Capi angažira kar nas in še nekaj drugih, da bomo igrali Francoze. Capi po rasti in obličju celo spominja na Napoleona, zato smo se takrat odločili, da kar on prevzame poveljstvo nad našo četo.

Domače kulturno društvo je imelo že pripravljene uniforme. Dobili smo oblačila, pokrivala in orožje, le vojaških obutev niso imeli na voljo. Tako je imel vsak vojak pač svojo obutev, nekateri superge in drugi sandale, saj je bilo poletje. Sicer pa smo bili videti prava Napoleonova vojska. In imeli smo, seveda, blagajno.

Lukovica je zaradi svojega geostrateškega položaja res primeren kraj za tak spopad in prizorišče je bilo temu primerno tudi organizirano.

Prireditveni prostor je bil pobočje nad Lukovico. V gozdičku nad vasjo so bili postavljeni oder, točilni pulti, klopi in mize. Nad tem prostorom je travnik in še više nad njim spet gozdiček, kjer se je kuhal rokovnjaški golaž in so bili zbrani rokovnjači.

Napoleonova vojska je na prizorišče prihajala po dolini skozi vas Lukovica. Med potjo se je vojska v gostilni odpočila in spila pijačo, potem pa je Napoleon ukazal, da gremo naprej. Vzeli smo blagajno in naredili premik. Poveljnik Capi, ki so ga domačini, seveda, dobro poznali, pa je dejal: » Mi smo okupatorska vojska in nič ne plačamo!« In smo odšli.

(Seveda smo naslednji dan plačali zapitek.)

Približali smo se prvemu gozdičku in nadaljevali na odprto področje, na travnik. V tem so iz gozda pridrveli rokovnjači na konjih in nas silovito napadli z gorjačami. Premagali so nas, zaplenili blagajno in vse mrtve Francoze naložili na voz.


Karikatura: Darij Novak, november 2016


Potem so nas peljali skozi prireditveni prostor proti vasi. Ob šanku so stali znanci in nas nekatere na vozu prepoznali. Ponudili so nam pijačo.

Rokovnjači so vzeli svojo vlogo zares in bili temu primerno neizprosni. Ko je kdo od nas iztegnil roko po kozarcu, ga je rokovnjač mahnil z gorjačo, kamor je pač padlo in zavpil: »Mrtveci ne pijejo!«

Ampak, Lukovčani so prijazni ljudje, četudi v rokovnjaški vlogi, in so nas kmalu raztovorili. Smeli smo vstati od mrtvih in spet smo se napotili zabavat v kraljestvo živih.


Zapisala: Mojca Zelenko