Praviada, avtorica: Mojca Zelenko, avgust 2016

objavljeno: 31. jul. 2016 23:29 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 31. jul. 2016 23:31 ]
Jugoslovanske železnice z vagoni za kadilce in nekadilce so nam mnogim generacijam potnikov ostale v spominu tudi zaradi gneče in zamud. Pa vendarle so imeli vlaki s kupeji romantičen nadih še zlasti, ko je bila družba prava in smo zagrnili zavese za več zasebnosti.

Če smo potovali kam proti jugu balkanskega polotoka, pa smo lahko doživeli gnečo, da se ni dalo zapreti niti vrat kupeja, če se nam je slučajno uspelo prebiti v katerega. No, mnogokrat pa jih nismo niti želeli zapreti zaradi smradu, ki se je širil po kupeju.

Pestrost jedilnikov, ki so običajno vsebovali žveplove spojine v obliki čebule, česna in trdo kuhanih jajc, je odišavila zrak do te mere, da si se včasih pričel resno spraševati, ali Dante svojega Pekla ni morda spisal kar na osnovi lastnih vizij futurističnih transportnih sredstev na Balkanu.

Kljub tej tegobi pa se nismo bili pripravljeni premakniti na hodnik, saj smo bili srečni, da smo sploh sedeli.

Vlaki so bili od vsega začetka prizorišče zanimivih zgodb, resničnih ali izmišljenih, romantičnih ali dramatičnih. Upreti se jim ni mogla niti Agatha Christie in je poslala slavnega belgijskega detektiva Hercule Poirota na vožnjo z Orient expressom.

Naša današnja zgodbica ni tako dramatična kot Agathina, je pa resnična in pripoveduje o potovanju dveh študentov prava v Srbijo, ki se je spremenilo v nepričakovano avanturo.




Praviada
V četrtem letniku sem bil delegat pravne fakultete za neko interfakultetno telo, ki je običajno razpravljalo o sodelovanju, pobratenju in drugih aktivnostih med fakultetami v Jugoslaviji, med drugim tudi o organizaciji vsakoletnih »Stručnih susreta pravnih fakulteta Jugoslavije i fakulteta za bezbednost1 oziroma skrajšano v študentskem žargonu »pravijada«.

To srečanje je pomenilo izmenjavanje mnenj in znanj na strokovni ravni, prav tako pa je vsebovalo tudi športne aktivnosti in druženje s študentskimi kolegi iz vse Jugoslavije.

Na pripravljalni interfakultetni sestanek v Donji Milanovac sva odpotovala skupaj z Markom Pavliho2, ki me je nasledil kot delegat v bodoči pravijadi.

Tisto potovanje na pravijado pa se je spremenilo v pravo odisejado.

Z Jatovim letalom3 bi morala poleteti v Beograd zvečer ob devetih, zjutraj pa nadaljevati pot z avtobusom v Donji Milanovac. JAT je najprej dvakrat prestavil let, na koncu pa ga je ob enih ponoči iz nam neznanih razlogov let še odpovedal.
Ponudili pa so možnost, da potujemo v Beograd s poslovnim vlakom Sava ekspres, ki je peljal iz Ljubljane ob tretji uri zjutraj.

Z Markom sva, že precej utrujena, sprejela to možnost, saj boljše izbire pravzaprav nisva imela.

Vlak je bil zelo zaseden in stežka sva dobila mesto v kupeju. Po približno dveh urah vožnje je postalo res neprijetno, saj je smrdelo, gneča je postala neznosna, vožnja pa nadvse neudobna.

Pa sem odšel na ogled po vlaku in srečal sprevodnika. Vprašal sem ga za kakršnikoli boljšo možnost potovanja. Kategorično je odvrnil, da »nema teorije za bolja mesta4«. Kot sin železničarja sem imel izkaznico Jugoslovanskih železnic, ki je pripadala družinskim članom, zaposlenih na železnici in omogočala nekatere ugodnosti. Pokazal sem mu izkaznico on pa je rekel:  "A zašto nisi to prije rekao? Pokušačemo nešto nači5."

Na to sem mu dejal, da ga bom počastil s pivom na vlaku, če bo res kaj našel in on je takoj dodal: »Sigurno čemo nešto nači onda. Vi samo dodjite tamo u poslovni kupe, a ja ču vam otvoriti salon za četiri osobe«.

Rekel sem mu, da sva samo dva in da grem poiskat prijatelja. Zaradi grozljive gneče sem se komaj prebil do kupeja, v katerem je bil Marko.

Odprl sem vrata in rekel z resnim in dramatičnim tonom: »Marko, pakiraj! Gremo, taka je direktiva!6«

Potniki v kupeju so silno začudeno pogledali, saj niso razumeli, za kaj gre.
Marko je brez besed vstal, vzel prtljago, pozdravil in odšel za mano. Dobro je vedel, da greva na boljše.

In tako sva v Beograd potovala v poslovnem salonu za štiri osebe.  Spili smo obljubljeno pivo z železničarjem in v Beograd sva prispela naspana in spočita.

Karikatura: Darij Novak, julij 2016


1 Strokovna srečanja pravnih fakultet Jugoslavije in fakultete za varnost

dr. Marko Pavliha ekspert za pomorsko pravo, predavatelj na Pomorski fakulteti , avtor več strokovnih in drugih poljudnih knjig, tudi bivši minister za promet.

3 JAT - Jugoslovanski aerotransport

4 Ni možnosti za boljše mesto

5 Zakaj nisi takoj povedal. Poskusil bom nekaj najti.

6 Potem bom zagotovo bom nekaj našel. Vi samo pridite v poslovni vagon in odprl vam bom kupe za štiri osebe.




Zapisala: Mojca Zelenko