Stara trgovska finta, avtorica: Mojca Zelenko, avgust 2016

objavljeno: 15. avg. 2016 03:33 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 15. avg. 2016 03:55 ]
V časih socializma v Jugoslaviji je veljal zloglasni 133. člen kazenskega zakonika o verbalnem deliktu. 

Kaj je to v praksi pomenilo?  

Če si se kdaj v dobri družbi le malo preveč predajal opojnosti iz majolike in te je le-ta skladno z napisom In vino veritas na njej navdihnila k izražanju lastnega pogleda na oblast, se ti je lahko zgodilo, da oblasti to mnenje ni bilo ravno povšeči.

Seveda je oblast za tvoje mnenje izvedela le, če si svoje pivsko-strokovne poglede izlil pred napačnimi ušesi.  

Sodišče ti je potem skladno s 133. členom kazenskega zakonika prisodilo primerno kazen. 

Ampak v obdobju dogajanja naših zgodb v osemdesetih letih se oblast ni več počutila ogroženo zaradi verbalnih deliktov vrlih državljanov in 'špiclji' so postopoma izgubljali svoj vpliv.

Izražanje lastnega mnenja ali kritike pa je že takrat imelo na oblast prav takšen učinek kot danes: karkoli rečeš, oblast ostane gluha.

Karikatura: Darij Novak, avgust 2016



Praviada Donji Milanovac 
V Sloveniji je na začetku osemdesetih let že nastopila klima za odpravo tega člena.

Za pravijado v Donjem Milanovcu smo na Pravni fakulteti v Ljubljani pripravili za diskusijo prav temo o 133. členu. Izdelali smo predlog in smernice za razpravo o smiselnosti odprave tega člena.

Za propagandni material smo dali izdelati priponke, takrat smo jim rekli bedži, na katerih je bil prečrtan napis 133. člen.

Ekipa naše fakultete je pripotovala v Donji Milanovac. Na samem kraju dogodka smo ugotovili, da imamo resnično veliko zalogo teh bedžev, zato smo sklenili, da jih del podarimo delegatom drugih republik na seminarjih, del pa prodamo udeležencem ter si tako pokrijemo stroške družabnih dogodkov.

Naš Zoka se je takoj javil za prodajo priponk. Izročil sem mu vrečo z vsemi priponkami in odšel po svojih opravkih.

Tisti dan se nisva več videla, zato sem ga naslednji dan ob desetih poiskal z namenom, da mi bo dal kakih deset priponk, ki sem jih potreboval za delegate.

Našel sem ga za točilnim pultom v hotelu in mu rekel za priponke. 
 
Zoka pa: »Ne može, nema više bedževa1.« 

»Zoka, kje imaš priponke? Saj veš, da jih rabimo za delegate!«

»Prodao2

»Dobro, a de su ti pare3

»Popio4

Osuplo sem ga vprašal: »Ne razumem, Zoka! Objasni ovo, molim te?!5«

On pa: »Bez problema! Znaš, niko nije želelo, da kupi bedževe, pa sam onda upotrebio staro trgovačku fintu.6«

Jaz: »Zoka, pa šta to pričaš! Kakva trgovačka finta?!7«

Zoka: »E moj Kek, to ti je tako: ti kupiš bedž u vrednosti jednog piva, a ja te odmah častim pivo. I tako ih je kupilo puno ljudi … Samo sam ja sad malo na izgubi, jer sam morao svaki put platiti svoje pivo sam.8«

Meni so šli lasje pokonci, Zoka pa je nadaljeval: »Ali znaš Kek, imali smo se svi jako fino i bedževi so medžu ljudima, to je bitno, zar ne?!9«

Priznam, da te »stare trgovske finte« še danes ne razumem najbolje. 
 
Karikatura: Darij Novak, avgust 2016

1 Ne bo šlo, bedžev ni več

2 Prodal.

3 Dobro. Ampak, kje je denar?

4 Popil.

5 Pojasni to, prosim te.

6 Brez problema! Veš, nihče ni želel kupiti priponk, pa sem se domislil stare trgovske zvijače.

7 Zoka, pa kaj to govoriš! Kakšna trgovska finta?!

8 Moj Kek, to je tako: ti kupiš priponko v vrednosti enega piva, jaz te pa takoj častim pivo. In tako je ogromno ljudi kupilo priponke . Le jaz sem zdaj malo na izgubi, ker sem moral vsakič sam plačati svoje pivo.

9 Ampak veš Kek, vsi smo se imeli zelo lepo in priponke so med ljudmi, to je pomembno, kajne?!




Zapisala: Mojca Zelenko