Študentsko delo, avtorica: Mojca Zelenko, september 2016

objavljeno: 25. sep. 2016 10:44 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 25. sep. 2016 10:46 ]

Varovanje stavbe 
Bil sem študent tretjega letnika fakultete in bilo je leta 1984.

Moj oče je imel poslovne stike s podjetjem SCT in takratni šef sektorja za nepremičnine podjetja je potreboval štiri študente za varovanje objektov nekdanjega doma učencev SCT. Objekti so bili namenjeni rušenju ali obnovi. Stavbe pa je bilo treba do začetka gradbenih del varovati pred nasilnimi vselitvami.

Takrat je bil namreč v veljavi zakon, ki je določal, da v primeru, ko je nekdo od zaposlenih delavcev podjetja, ki je imelo v lasti bivalne objekte, prebil v njih 48 ur, je lahko pridobil stanovanjsko pravico. 

Kot rečeno, moj oče je dobil možnost študentskega dela zame, jaz pa sem k poslu pritegnil še Roka Korena in Tomaža Križaja, četrtega pa je našel šef iz SCT.

V stavbah je bila potrebna 24-urna prisotnost in nadzor, da se ne bi kdo vselil. Če bi opazili poskuse vselitve ali karkoli sumljivega, je bila naša naloga, da o tem obvestimo nadrejene, oni pa bi pristopili k ukrepanju.

Sprva je kazalo, da bo to delo trajalo kaka dva ali tri mesece, kajti podjetje takrat še ni bilo odločeno, kaj bo storilo z objektom, ki je bil izpraznjen.

Stavbe so bile pod gradom v bližini takratne Ljudske kuhinje v Ljubljani.

Delo nam je bilo všeč. Prostega časa smo imeli v izobilju, odgovornost ni bil prezahtevna in lokacija je bila odlična.

Plačilo je bilo dobro, dobili smo bone za Ljudsko kuhinjo in imeli smo čas za študij in zabavo. In delo je na koncu trajalo kar eno leto. Bila je sanjska zaposlitev za študenta.

Nekega dne pa je SCT oddal objekt v najem Viba filmu za snemanje Klopčičevega filma Dediščina. Ko je njihova ekipa pričela postavljati sceno, so nas vprašali, ali smo pripravljeni čuvati tudi njihovo opremo.

Seveda smo takoj pristali, še zlasti po tem, ko so nam tudi pri Vibi ponudili plačilo po takratni študentski tarifi.

Film so snemali več mesecev, in ko so se snemanja zaključila, je predstavnik Viba filma predajal objekt predstavniku SCT. Ob primopredaji je predstavnik Viba filma vodji v SCT povedal, da je bilo ves čas vse v redu, in da so štirje študentje čuvali za njih rekvizite in opremo in da so bili z nami res zelo zadovoljni.

Šef iz SCT pa je takoj rahlo sumničavo vprašal: »Kateri pa so bili ti študentje?«

Predstavnik Vibe je naštel: »Kek, Križaj, Koren ...«

Pri priči so nas poklicali na zagovor na SCT in pojasniti je bilo treba, zakaj smo za isto delo prejemali dvojno plačilo.

To je bila pa najtežja naloga pri tem poslu, tako težka, da smo se odločili, da bomo podali pisni zagovor.

In potem smo razlagali nekaj o nevarnem delu in veliki odgovornosti, da so bili v objektu shranjeni dragoceni rekviziti Vibe filma, da je bilo nujno potrebno, da sta bila v 24-urnem neprekinjenem varovanju vedno prisotna po dva človeka in ne le eden ….

SCT je kmalu po tistem začel gradbena dela in danes na tej lokaciji stojijo nadstandardne večstanovanjske stavbe.

Karikatura: Darij Novak, september 2016



Gostilna Pri medvedu
Prihod filmarjev na področje, ki smo ga varovali, je zelo popestril naš delovni vsakdan.

Poleg tega, da smo lahko opazovali snemanje filma Dediščina, v katerem so igrala sama znana igralska imena kot Milena Zupančič, Polde Bibič, Radko Polič, Majda Potokar, Tone Gogala, Demeter Bitenc in drugi, je objekt, ki smo ga varovali, dobil v filmu vlogo »Gostilna pri Medvedu«.

Kot vsaka prava gostilna je tudi ta imela zalogo pijače, zlasti piva.

Statistom je bilo namenjeno temno točeno pivo, igralski zasedbi pa temno pivo v steklenicah. Pivo v steklenicah se je imenovalo Termalni desert. Bilo je odlično in je nam žejnim študentom nadvse prijalo.

Vendar po do njega ni bilo tako preprosto priti. Zaklepali so ga v neki kletni prostor z oknom.

Izkazalo se je, da za našega atleta Tomaža to niti ni bil prehud podvig.

Težava je nastala šele po tem, ko smo zalogo tega piva popili, filmska ekipa pa je ponovno napovedala svoj prihod na prizorišče.

Kaj smo storili? V steklenice smo natočili temno pivo iz avtomata za točeno pivo.

To pivo je bilo sicer že malo postano, pa tudi sicer ni bilo najboljše kakovosti. Dolili smo še malo vode, da se tudi v sodu za točeno pivo ne bi preveč poznalo. Nato smo steklenice zelo skrbno zamašili, da ni bilo opaziti, da so bile že odprte. Vse to nam je vzelo kar precej časa.

No, potem jih je bilo treba le še odnesti v klet po isti poti, po kateri so potovale iz kleti.

Filmska ekipa je prišla snemat nove prizore. Prišel je čas za odmor in igralcem so prinesli pivo iz kleti.

Bili so žejni in so pili Termalni desert. Na njihovih obrazih pa ni bilo zaznati navdušenja nad pijačo. Nasprotno: nekaj so se zmrdovali in se pričeli spogledovati med seboj.

Nekdo pa je rekel, da se je pivo očitno pokvarilo …



Zapisala: Mojca Zelenko