MENU‎ > ‎Dogodki‎ > ‎Objave-dogodki‎ > ‎

O obiskani razstavi naravoslovnih fotografij DOŽIVETI ŠKOCJANSKI ZATOK

objavljeno: 5. feb. 2016 01:47 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 6. feb. 2016 04:38 ]
V torek 2. februarja, smo ob svetovnem dnevu mokrišč, obiskali razstavo naravoslovnih fotografij na sedežu Skupnosti Italijanov v palači Gravisi v Kopru.


Topel sprejem nas je popeljal v svetlo sobano, kjer je na stenah visela čedna zbirka fotografij, v velikih »natur« lesenih okvirjih. Fotografij je bilo okoli štirideset in prav vsaka je v sebi skrivala svojo zgodbo, ki si jo je lahko domišljal vsak obiskovalec. Prefinjene fotografije so kar vabile k temeljitejšem ogledu, podnapisi pa so nam obrazložili, da se na fotografiji bohotijo igrivi vodomci, ali plavajoča belouška, zasanjana laguna ali čudoviti modrač in škrlatec, polojnik, in še in še.


Avtor fotografij, Iztok Geister, si je, kot je tudi sam povedal, za vsako od ovekovečenih motivov vzel kar nekaj časa. Škocjanski zatok je obiskal skoraj vsak dan, kjer je v zasedi potrpežljivo čakal, da se je pojavila prav tista ptica, ki jo je želel ujeti v objektiv. Nekatere fotografije so sicer nastale čisto po naključju, a vendar je za skupek takih fotografij potreben čas, poznavanje in velika ljubezen do favne in flore.


Razstavo je odprl koordinator kulturnih programov skupnosti Italijanov, Mario Steffè, ki je po krajšem opisu v italijanskem jeziku najprej nagovoril obiskovalce. Po izčrpnem opisu razstave in avtorja, mu je predal besedo. Avtor nam je povedal marsikatero zanimivo zgodbo, med drugim tudi o uporabi termina »mokrišče«, namesto »močvirje«. S to tematiko se je avtor poigral tudi v prispevku za naš spletni časopis, ki je objavljen tu. Geister nas je presenetil tudi z novico, da je napisal novo monografijo (poleg monografije o Sečoveljskih solinah in Ljubljanskem barju), z naslovom Doživeti Škocjanski zatok, ki bo izšla konec marca. V italijanščini je o naravovarstveni problematiki mokrišč spregovoril ornitolog in slikar Fabio Perco.


V prijetnem vzdušju smo si nato razstavo pogledali še z drugačne perspektive, saj smo sedaj bolje poznali skrivnosti dobre fotografije. Vsem ljubiteljem lepega, novega, fotografije in narave, toplo priporočamo obisk razstave, ki bo do 17. februarja, od ponedeljka do sobote, od 10h do 18h.



Spletni Čas
Fotografije: arhiv spletnega časopisa Spletni čas


Dodajamo še tekst avtorja:
Škocjanski zatok na pragu Kopra je doživel že veliko zgodovinskih sprememb: od staroveškega plitvega zaliva prek srednjeveških solin do delne izsušitve v začetku, nasipavanja v sredini in zasipavanja proti koncu dvajsetega stoletja. Sedanjo podobo je dobil po razglasitvi za naravni rezervat ob koncu prejšnjega in renaturaciji v začetku tega stoletja, ko sta bila morski in kopenski predel povezana v bogato razčlenjeno celoto, prepoznavno po brakičnem in sladkovodnem življenjskem okolju. Naravo občudujočim obiskovalcem odpira vrata v teh dneh prenovljen naravni rezervat. Na poti pa je tudi bogato ilustrirana monografija o tem severnojadranskem prebivališču in zatočišču močvirskih rastlin in živali. 

Škocjanski zatok zaznamujejo obsežna trstišča v vodi in na kopnem. Čeprav je trst sladkovodna rastlina, se razrašča tudi na obrežju morske plitvine, kjer sicer domujejo slanoljubne rastline. Na bolj ali manj poplavljenih tleh se bohotijo sestoji slanuš, ki se na jesen obarvajo v različne rdeče in vijoličaste odtenke. Tako v trstiščih kot med slanušami gnezdi več vrst močvirskih in vodnih ptic, oba sestoja pa gostita tudi več vrst metuljev.

Škocjanski zatok je za ptice privlačen vse leto: tako v obdobju prezimovanja kot v obdobju gnezditve, najbolj obiskan pa je med spomladansko in jesensko selitvijo. Takrat lahko razen posameznih počivajočih ali prehranjujočih se osebkov opazujemo tudi ptice, združene v manjše ali večje jate.

Od zgodnje pomladi do pozne jeseni pozornost obiskovalcev privlačijo raznovrstni in raznobarvni kačji pastirji, katerih ličinke se razvijajo v vodi, kot odrasle žuželke pa se neutrudno spreletavajo nad vodno gladino in postajajo po obrežnem rastlinju, kjer se, združeni v koleslje, tudi parijo.

Naravni rezervat je namenjen ohranjanju življenjskega okolja močvirskih in vodnih rastlin in živali. Pa ne le ohranjanju, temveč tudi dopuščanju spontanega spreminjanja, kajti le tako se divjina lahko neprestano obnavlja. Temu naj bi bilo prilagojeno tudi človekovo poseganje v ta življenjski prostor. 

Fotografije se dotikajo rastlinske in živalske intime, tako nas obzirno povezujejo z naravo, ne da bi jo kakorkoli prizadeli. Čeprav smo se z naravo že skoraj povsem razšli, se z njenimi upodobitvami prisrčno in hvaležno vračamo v njeno naročje.

Iztok Geister
Naravoslovni fotograf in pisec knjige Doživeti Škocjanski zatok