MENU‎ > ‎Dogodki‎ > ‎Objave-dogodki‎ > ‎

Sem pevec, avtorica Mojca Zelenko, junij 2016

objavljeno: 16. jun. 2016 00:39 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 16. jun. 2016 00:51 ]


»Sem pevec in peti je vse mi na sveti ...«  



  FAKS – Festival amaterskega kulturnega ustvarjanja je festival energije in srčnosti. Pevci se lažje zoperstavljajo stresu, ki ga ustvarja vsakodnevno življenje. 


Za vse, ki morda prvič slišite za ta festival, naj povem, da je to festival ljubiteljskega ustvarjanja s kratico FAKS in vključuje Mednarodni festival zborovskega petja – FAKS SINGS, razstavo likovnih ustvarjalcev – BARVA GLASBE, Mednarodni festival pihalnih orkestrov – FAKS PLAYS in Festival gledaliških amaterjev. Odvija se v organizaciji vodilne hotelirske družbe na Hrvaškem MAISTRA d.d.  

Je mednarodni dogodek s kulturnim, izobraževalnim in zabavnim značajem in je nastal z zamislijo vseživljenjskega učenja in ljubezni do amaterskega ustvarjanja. 

Festival FAKS je prejel oznako Evropskega združenja festivalov EFA za enega najboljših festivalov v Evropi. Ta oznaka pomeni, da festival simbolizira kakovost umetniškega ustvarjanja in predanost skupnosti, v kateri deluje. 
 
FAKS SINGS - srečanja pevskih zborov - se je letos odvijal v dveh etapah: prva v začetnih dneh maja, druga pa od 9. do 12. junija in v tem drugem delu so sodelovali zbori iz Italije, zlasti Furlanije, hrvaške Istre in iz Slovenije.

Fotografija: Mojca Zelenko, 2016


Sama sem se udeležila festivala kot članica Akademskega pevskega zbora Alojzij Mav iz Ljubljane.

Fotografija: Tone Perpar, Zbor APZ Alojzij Mav se na ogled postavi, 2016


Štiridnevni program našega bivanja v hrvaški Istri je vseboval tri načrtovane skupne koncerte in enega nenačrtovanega za naš zbor ter skupno ogrevalno vajo ob bazenu hotela. Poleg tega pa še seveda plavanje, ogled Rovinja in druženje.

Prvi večer je imel predstavitveni in spoznavni značaj. Organizator je lepo poskrbel za zbore in tako je naš zbor ob prihodu v Vrsar najprej pričakal simpatični vodnik Zvonimir, s katerim smo se hitro ujeli na isto valovno dolžino.

Zatem smo pevci vseh zborov šli v paradi od hotela pa do cerkve sv. Martina v Vrsarju, kjer smo najprej opravili skupinsko slikanje.

Na koncertu se je vsak zbor predstavil z dvema ali tremi sakralnimi pesmimi. Naš zbor je vzbudil simpatije gledalcev in ostalih pevcev s koreografiranim in petim prihodom na oder in z njega, pa tudi z izvedbo programa, na katerega nas je dirigentka Klare Koradin dobro pripravila.

Že prvi večer se je začutilo neko posebno vzdušje še zlasti, ko smo ob koncu koncerta vsi zbori skupaj zapeli istrsko himno Krasna zemljo.

Fotografija: Združeni zbori (vir FB stran festivala FAKS)

Naslednji dan so se odvili koncerti v različnih krajih. Mi smo nastopili v kulturni dvorani v Taru pri Poreču. Poleg nas sta nastopila še italijanski zbor Ass. Culturale music Villachorus, ki ga je dirigiral Johnny Dario in gostiteljski zbor Coro misto San Martino iz Tara. Oba zbora sta presenetila z lastnimi priredbami nekaterih pesmi, še zlasti italijanski. Peli so skoraj pozabljene pesmi izginjajočih hribovskih vasi v priredbi njihovega dirigenta Johnnya Daria.

Skrbno in z občudovanjem smo poslušali petje kolegov in na koncu drug drugemu čestitali in izražali priznanje.

V Pazinu smo se vsi zbori zbrali na zaključnem koncertu. Nas slovenske pevce je prijetno presenetil pozdravni nagovor voditeljice in obenem zborovske dirigentke Ines Kovačić Drndić v lepi slovenščini in smo se pri priči odzvali z burnim aplavzom.

Ta večer je bilo čutiti prav posebno energijo. Vsak zbor je zapel po dve pesmi in za zadnji večer smo vsi izbrali živahne in zabavne pesmi. In aplavzi so bili burni in skoraj neskončni.

Presenečenje večera je bil nastop novomeškega zbora Revoz, ki je izvedel pesem iz narodno zabavnega repertoarja »Čakala bom« in ob tem pripeljal na oder harmonikarja in kitarista ter plesni par, oblečen v narodno nošo. Publika je to presenečenje nagradila z izdatnim aplavzom že med samim nastopom.

Vsi pevci smo neizmerno uživali ob petju kolegov iz drugih zborov ne glede na dejstvo, da nismo vedno razumeli besedil.

Pesem govori svojstven jezik, ki se dotika srca in ne potrebuje besed.

Druženje po koncertih pa je bilo tista privlačnost, zaradi katere se pevci vedno z veseljem udeležujemo takih dogodkov.

«Sem pevec in peti je vse mi na sveti!« In to smo Mavovci vsem povedali ... no, zapeli na glas in iz srca pesem Pevec Antona Foersterja.

Kaj smo pevci počeli po koncertih? Peli, seveda!

Razen zadnji večer, ko so nas organizatorji odpeljali na enega izmed kmečkih turizmov. Takrat so nam zapeli drugi, mi pa smo zaplesali družno vsi, kar nas je bilo.

Mavovci smo naslednje jutro peli mašo v cerkvi v Funtani in podarili udeležencem le-te še Mozartovo Ave Maria. Oni pa so nam podarili hvaležen aplavz.

In slovenski pevci ne bi bili pravi Slovenci, če ne bi zapeli v gostilni, kot se spodobi po stari navadi. V Rovinju smo se Mavovci ustavili v restavraciji na prigrizek in tam na terasi zapeli nekaj pesmi.

Pevci smo s ponosom opazili, šef restavracije pa z navdušenjem, da so se prav zaradi našega petja mimoidoči gostje ustavili v njegovi restavraciji na kosilu ali pijači. In gostje so to tudi povedali!

Petje v gostilni (Tone Perpar - izsek iz videa)



»Sem pevec in peti je vse mi na sveti ...« 



Zapisala: Mojca Zelenko