MENU‎ > ‎Jadralno letenje‎ > ‎Objave-Jadralno letenje‎ > ‎

Od Blok do Namibije, avtor: Niko Slana, oktober 2016

objavljeno: 19. okt. 2016 06:10 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 21. okt. 2016 03:30 ]


Od Blok do Namibije 
Enajstega septembra 2016, ki ni povezan z znamenito ameriško obletnico, je bila na Blokah proslava, za katero ni bilo povsem jasno, na kaj se nanaša. Po dostopnih podatkih so namreč hangar za jadralna letala, na katerega so se sklicevali, zgradili šele ob koncu poletja leta 1938 in je bila torej proslava v počastitev 80-letnice tega dogodka dve leti prezgodaj. Začetki jadralskih dejavnosti so bili približno ob istem času tudi že drugje po Sloveniji, denimo, v Mariboru, Celju, Ljubljani, Stični, Kočevju, Novem mestu itd. A priznati je treba, da so bile Bloke vendarle nekaj posebnega, predvsem zaradi svoje organiziranosti. Za obdobje med obema vojnama in takoj po veliki gospodarski krizi je bil jadralski center na Blokah fantastična celota, ki je imela svojo zrcalno podobo na Zlatiboru v Srbiji. 


Jadralni center na Blokah je postal legenda
Najbrž smo jadralski center na Blokah zato povzdignili v legendo. Z lesenim hangarjem in še z upravnim poslopjem, pa z učitelji letenja in množico jadralnih letal, ki so jih jadralci različnih skupin privlekli s seboj, je bil bloški jadralski center nekaj posebnega. K legendi je največ pripomogel Kraljevi jugoslovanski aeroklub Naša krila, saj je financiral gradnjo jadralskega centra, tu pa so še zavzeti jadralci, ki so bili za nekaj minut letenja pripravljeni vse leto graditi svoja jadralna letala po različnih garažah in žrtvovati vse, kar so imeli - denar, čas in počitnice. Samo, da so lahko za trenutek doživeli občutek letenja. 



Marjan Križman je leta 1940 postavil rekord. Jadral je polnih 12 ur in 43 minut.

K bloški jadralski legendi je spadal tudi rekord. Enega so pripisovali Ladu Ambrožiču. Ko ljubitelj vzame v roke knjigo Letalstvo in Slovenci in išče podatek, ki bi potrjeval Ambrožičev let, naleti le na Marjana Križmana, ki je 29. julija leta 1940 na Blokah jadral polnih 12 ur in 43 minut. Ker je bil poznejši general Lado leta 1940 že krepko v neki drugi organizaciji, najbrž ni imel več časa za jadranje na Blokah. Za legendo bi morali pravzaprav proglasiti neznanega Marjana Križmana. Kaj vemo o njem? Samo ugibamo lahko. Očitno je obvladal letenje, izrabil je pravi trenutek, da so ga tistega lepega dne zgodaj zjutraj na gumo prijatelji izstrelili v zrak. Pripovedujejo, da je sredi dneva na termiki pridobil kakšnih 1000 m višine. Tudi to je podatek, ki potrjuje, da je vedel, kaj pomeni jadranje na termičnih dviganjih in da njegov let ni bil samo »peglanje« pobočja na privetrni strani.


Res, priznati je treba, da je bil časovno tako raztegnjen let, za tisti čas, izjemen dosežek. Tudi danes ni veliko jadralcev, ki bi se lahko pohvalili, da so kadarkoli jadrali polnih dvanajst ur. Toda danes nihče več ne gre v zrak samo zato, da bi bil v zraku polovico dneva. Kadar so dobre vremenske razmere za jadranje, se fantje in dekleta sprehodijo vsaj po bližnji okolici, kar danes pomeni jadralni let od sto do dvesto kilometrov. Na Blokah je bilo veliko že nekaj kilometrov sem ter tja po istem pobočju. S takratnimi letali, tega ne smemo pozabiti, je bil tudi to dosežek. 



Nekoč je na Blokah stal hangar in delavnica za jadralna letala

Če bi k nedavni proslavi spadal tudi Križmanov dosežek izpred 76 let in morda še razstava fotografij, ki jim danes pripisujemo romantičnost, bi bila bloška zgodba precej bolj zanimiva. Sredi Nove vasi na Blokah ni smerokaza, ki bi neznancu pokazal, kje so ostanki temeljev, na katerih je stal hangar za jadralna letala, velik 20,70 m v kvadratu, z dodano delavnico, ki je merila 3.90 x 15 m. Malo manjša upravna stavba, tudi lesenjača, je stala 43.50 m od hangarja. Tako je ostaline pred nekaj leti zarisal Uroš Jenko (94), eden od takratnih jadralskih vajencev, ki se z veliko nostalgijo spominja letenja na Blokah, čeprav mu ni uspelo opraviti prvega izpita A, ki je od jadralca zahteval samo 25 sekund leta naravnost. Površno sestavljeno letalo Vrabec ga je odpeljalo iz začrtane poti in prehitro je moral pristati, a tega ni nikomur očital, ker je sam sodeloval pri sestavljanju Vrabca. Uroša Jenka je prehitela še vojna. Zatrjujejo, da so Nemci bloški jadralski center s topovi zravnali z zemljo. No, kakšen je bil Vrabec, si lahko še danes od blizu ogledate v upravnih prostorih Aerokluba Postojna. Potem, ko popijete kavo v Aeropubu, vam ga bodo člani kluba z veseljem pokazali. Čudili se boste, na kakšnih letalih so včasih leteli. 

Omenili smo legendarni let Marjana Križmana, za katerega zatrjujejo viri, da je bil takrat rekorden, saj je za eno uro in 38 minut presegel let Ace Stanojevića iz Vršca. Ali je bilo že takrat pomembno, kdo drži jugoslovanski rekord ali pa so obema letoma pomembnost pripisali kasnejši raziskovalci zgodovinskih dogodkov?


Slovensko jadranje danes

V zadnjih desetletjih se je vse neznansko spremenilo in seveda tudi jadralno letenje, kar ni treba posebej dokazovati. Razlika med takratnim in današnjim jadralnim letenjem je, kot bi gledal ameriškega šprinterja Jesseja Owensa na olimpijskih igrah leta 1936 v Berlinu in Usaina Bolta danes. Bloško letenje je bilo kot korak otroka prek hišnega praga. 

Slovensko jadranje se lahko danes pohvali z Borisom Žoržem, Alešem Maražem, pa z nekaj uspešnimi tekmovalci, ki rastejo po različnih klubih. Zanimiv jadralec je Boštjan Pristavec (AK ALC Lesce) s svojim jadralnim dosežkom v Namibiji, v trikotniku, velikim skoraj 1500 km. To zračno razdaljo bi lahko umestil med Slovenijo, Barcelono in Muenchnom. Fantastično. Seveda je prav, da se spominjamo Blok in svojih prvih korakov. Saj nimamo druge izbire, svojih otroških let se vsi spominjamo z zadovoljstvom. Marsikje po Evropi so imeli jadralci sicer lepše otroštvo, a tega naj se spominjajo sami. Mi se bomo svojega. Pravijo, da je vsako otroštvo lepo, vse bridko in težavno se pozabi, ostanejo le še lepi spomini. 


Na jugu Afrike
Nekaj pa imata omenjena jadralna dosežka vendarle skupnega. Oba jadralca sta bila v zraku - zelo dolgo. Zato pa je Pristavec svoj neznansko dolgi let na jugu Afrike, ki je trajal natančno 8 ur, 33 minut in 21 sekund, opravil precej hitreje, na trenutke je letel celo višje od 4000 m in s hitrostjo prek 250 km/h, kar omogoča redkejša atmosfera in manjši zračni upor v višini. Ker ni vzletel zjutraj in s pomočjo vetra, tako kot Križman na Blokah, pač pa šele takrat, ko je sonce toliko razgrelo tla, da so se začeli dvigati balončki toplega zraka, je svojo rekordno nalogo dokončal, ko se je sonce že spuščalo za obzorjem. Tik pred afriško temo, ki je, kot zatrjujejo, črna, kot notranjost kravjega roga. A to je že ena od prihodnjih zgodb.



Napisal: Niko Slana
Fotografije: osebni arhiv avtorja