MENU‎ > ‎Mehurčki‎ > ‎Objave-Mehurčki‎ > ‎

Fotografija, avtorica: Lidija Polak, oktober 2016

objavljeno: 20. okt. 2016 01:43 avtor: Spletni čas - Inovelmedia

Nekdo mi je pred časom dejal, da mojim fotografijam nekaj manjka. Mogoče zato, ker ne uporabljam Photoshopa in jih le minimalno obdelam še vedno le v Picasu? Mogoče zato, ker naju ločijo kilometri različnih želja-ciljev v fotografiji?

Vsekakor mi je dalo misliti in sem bolj kritično pogledala svoje posnetke. Hote ali ne hote mu moram pritrditi. Res niso vrhunski, tudi ne vedno narejeni po najboljših močeh, niti ne vedno dobri, velikokrat so slabi in med njimi so zelo slabi. 





Manjkajo jim prava razmerja (kot meni pri višini pravo razmerje s težo),



imajo šume ( podobe tistim v srcu),



so presvetli ali pretemni ( kot je nihanje razpoloženja),





s predolgim ali prekratkim časom sprožitve (mogoče kot navezanost na kaj) ...

a so moji posnetki. So jaz.





In kot jaz so moje fotografije nepopolne. Kot je življenje, ki ne stavi vedno na najvišjo točko.

Vem kdaj tudi uvelost diši. Takrat, ko imaš nekaj rad.



Dokler imaš rad. Dokler se iste duše pasejo med jutranjo roso.



Napisala in fotografirala: Lidija Polak