G kot gregorjevo  Kaj še povedati o gregorjevem, kot to, kar že večina izmed nas ve. Takrat se ženijo ptički - po domače. Stari običaj namreč pravi, da so se dekleta nekoč na gregorjevo ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo, je naznanila, kakšen bo njen mož. Ko je veljal še stari julijanski koledar, je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. Vpeljal je nov koledar, ki ga uporabljamo še danes in se po njem imenuje gregorijanski. S to spremembo koledarja pa se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga zdaj praznujemo 12. marca, in ne na prvi koledarski spomladanski dan. Tako pravi o gregorjevem Wikipedija: Na gregorjevo se ptički ženijo, to pa ni povsem točno, saj se ženijo tudi na vincencijevo 22. januarja, zato pravijo koroški Rožani “K šent Cenovem se tice ženijo”, na Gorenjskem pa, da imajo “ta dan ptiči ohcet”, ptički pa se ženijo tudi na Valentinovo 14. Februarja (Valentinovo je prišlo kot praznik zaljubljencev k nam iz Nizozemske). Na Slovenskem je najbolj veljalo, da se ptički ženijo na gregorjevo, saj je bil to včasih prvi spomladanski dan. Sveti Gregor je zavetnik rudnikov, zidarjev, izdelovalcev gumbov in pozamentov (našitkov), učenjakov, učiteljev, študentov; priporočale so se mu žene za rodovitnost, pomagal je zoper kugo, predvsem pa je patron glasbenikov, pevcev, pevskih zborov ter zborovskega in koralnega petja. Proslavil se je namreč s tem, da je uredil cerkveno petje (gregorijanski koral). Upodabljajo ga v papeških oblačilih, pri sebi ima škofovsko palico, knjigo, pisalno pero ali goloba. Za kateri koli praznik se boste odločili, je popolnoma vaše izbira. Lahko praznujete celo oba. Največ pa velja tisti dan, ki ga nosite v srcu. Praznujte ga ponosno, ker le tisti, ki je zmožen podariti ljubezen, je je tudi vreden. Ker sem brez slik ptičkov, sploh pa tistih, ki si dvorijo, sem tokrat pobrskala po arhivu svojih posnetkov. Upam, da vam bo priložen izbor všeč. Ker, kako drugače, kot z ljubeznijo nas napolnijo tudi metulji in travniki.   pokliči me z imenom ne smeš čakati name ljuba a jaz sem vedno čakala preljuba pojdi posadi grme rododendruma in mirte jaz pa bom plesal ob zori da bo svit tonil v vonju kot je nekoč obešen čez najine boke kako zelo se kesam da sem shodila polžasto ovite stopnice ki so vodile do vznožja najine sobe do pariške zofe kjer stoji bronasta kad in v njej peneča slika olupljene kože ne smeš čakati name ljuba jaz pa sem vedno čakala da me pokličeš da me zmeraj kličeš z imenom ljubezni   ko te bom množil prisegam da te bom držal nad ognjem dokler ne padeš moja draga vame in te skurim kot poleno v kaminu v dom med lončnice med zložene opeke roda in postaneš zemlja ki jo bom oral naj bom tvoj vzneseno bom sešteval matematično natančno tvojost s svojostjo da naju bom množil delil odšteval in bova vedno večja    njena pesem dam ti roko za jez sklonjeno goro norost in resnico reke dežja in iz njih sonce dežnik ptice v metulju razbeljena hrepenenja iz poležanih ravnic kis in olje in med dišave pečenja lakoto solze in smeh ralo za sneg svoje konje v preriji rdečino maka obirke trgatev usedlih upov sredico kostanja lubje pleve in lune izpran prah kože plavice v vetru glas čembal iz aure neviht tolkala poljubov vihre in pljuske zoranih nasmehov evino jabolko adam prekrižane jasli bežečih trenutkov torke in srede vse ose leta poplave potresov sladkorja grah pod odejo razpočen balon v rahli senci odrezane breze ob cesti senik poležanega snega enko edino mah korenin v grižljajih življenja Napisala in fotografirala: Lidija Polak |
|
Spletni čas nastaja pod okriljem Društva VNL  Ste za kreativno pisanje? Kliknite na 365 tem!    |
|
Vse pravice pridržane. Vsi likovni elementi, fotografije ter besedilo na teh straneh so avtorsko delo. Reproduciranje ni dovoljeno brez predhodnega pisnega dovoljenja.
Copyright © Kulturno društvo VNL, vse pravice pridržane
