MENU‎ > ‎Mehurčki‎ > ‎Objave-Mehurčki‎ > ‎

G kot gregorjevo, avtor: Lidija Polak

objavljeno: 11. mar. 2016 15:32 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 11. mar. 2016 15:34 ]
G kot gregorjevo 



Kaj še povedati o gregorjevem, kot to, kar že večina izmed nas ve. Takrat se ženijo ptički - po domače. 

Stari običaj namreč pravi, da so se dekleta nekoč na gregorjevo ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo, je naznanila, kakšen bo njen mož. 

Ko je veljal še stari julijanski koledar, je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. Vpeljal je nov koledar, ki ga uporabljamo še danes in se po njem imenuje gregorijanski.  

S to spremembo koledarja pa se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga zdaj praznujemo 12. marca, in ne na prvi koledarski spomladanski dan.



Tako pravi o gregorjevem Wikipedija:

Na gregorjevo se ptički ženijo, to pa ni povsem točno, saj se ženijo tudi na vincencijevo 22. januarja, zato pravijo koroški Rožani “K šent Cenovem se tice ženijo”, na Gorenjskem pa, da imajo “ta dan ptiči ohcet”, ptički pa se ženijo tudi na Valentinovo 14. Februarja (Valentinovo je prišlo kot praznik zaljubljencev k nam iz Nizozemske). Na Slovenskem je najbolj veljalo, da se ptički ženijo na gregorjevo, saj je bil to včasih prvi spomladanski dan.

Sveti Gregor je zavetnik rudnikov, zidarjev, izdelovalcev gumbov in pozamentov (našitkov), učenjakov, učiteljev, študentov; priporočale so se mu žene za rodovitnost, pomagal je zoper kugo, predvsem pa je patron glasbenikov, pevcev, pevskih zborov ter zborovskega in koralnega petja. Proslavil se je namreč s tem, da je uredil cerkveno petje (gregorijanski koral). Upodabljajo ga v papeških oblačilih, pri sebi ima škofovsko palico, knjigo, pisalno pero ali goloba.



Za kateri koli praznik se boste odločili, je popolnoma vaše izbira. Lahko praznujete celo oba. Največ pa velja tisti dan, ki ga nosite v srcu. Praznujte ga ponosno, ker le tisti, ki je zmožen podariti ljubezen, je je tudi vreden.

Ker sem brez slik ptičkov, sploh pa tistih, ki si dvorijo, sem tokrat pobrskala po arhivu svojih posnetkov. Upam, da vam bo priložen izbor všeč. Ker, kako drugače, kot z ljubeznijo nas napolnijo tudi metulji in travniki.




pokliči me z imenom

ne smeš čakati name
ljuba

a jaz sem vedno čakala

preljuba
pojdi
posadi grme
rododendruma in mirte
jaz pa bom plesal ob zori
da bo svit tonil v vonju
kot je nekoč
obešen čez najine boke

kako zelo se kesam
da sem shodila polžasto ovite stopnice
ki so vodile do vznožja najine sobe
do pariške zofe
kjer stoji bronasta kad
in v njej peneča slika olupljene kože

ne smeš čakati name
ljuba

jaz pa sem vedno čakala da me pokličeš
da me zmeraj kličeš
z imenom ljubezni





ko te bom množil

prisegam da te bom držal nad ognjem
dokler ne padeš

moja draga
vame

in te skurim
kot poleno v kaminu

v dom
med lončnice
med zložene opeke roda
in postaneš zemlja
ki jo bom oral

naj bom tvoj
vzneseno bom sešteval
matematično natančno
tvojost s svojostjo

da naju bom množil
delil
odšteval

in bova vedno večja







njena pesem

dam ti
roko za jez

sklonjeno goro
norost
in resnico
reke dežja
in iz njih sonce
dežnik
ptice v metulju
razbeljena hrepenenja
iz poležanih ravnic

kis in olje in med
dišave pečenja
lakoto solze in smeh
ralo za sneg
svoje konje v preriji
rdečino maka
obirke trgatev
usedlih upov
sredico kostanja
lubje

pleve in lune
izpran
prah kože
plavice v vetru
glas čembal
iz aure neviht
tolkala poljubov
vihre in pljuske
zoranih nasmehov
evino jabolko
adam

prekrižane jasli
bežečih trenutkov

torke in srede
vse ose leta
poplave potresov
sladkorja
​grah pod odejo
razpočen balon ​​
​v rahli senci
odrezane breze

ob cesti senik
poležanega snega
enko edino
mah korenin
v grižljajih življenja



Napisala in fotografirala: Lidija Polak