MENU‎ > ‎Mehurčki‎ > ‎Objave-Mehurčki‎ > ‎

Luno imam rada, avtorica: Lidija Polak, april 2018

objavljeno: 4. apr. 2018, 00:29 avtor: Spletni čas   [ posodobljeno 4. apr. 2018, 02:57 ]
Luno imam rada 


in ona je prijazna do mene. Pusti mi spati in polni me z energijo. 


Tako me je zaposlila v ponedeljek, 2. aprila. Ko sem vstala je bilo še temno. No skoraj temno. Na nebu se je namreč bohotila luna. Namenjena je bila na Peco.

V dolini so še gorele ulične svetilke. 







Malo za tem se je začelo daniti. Gora se je obarvala škrlatno. Nebo je dobilo zamolklo vijolično barvo. Luna pa … bila je kot bonbonček na torti. 






Goro so obliznili prvi sončni žarki. Pozlatela je.

Ne vem kaj me je bolj očaralo, ali sprehod lune ali barve sončnega vzhoda, ki so se pri tem odigrale.

Vsekakor so tu utrinki tega jutra.







Potem se je zdanilo.

Sneg je postal spet bel. Nebo pa temno modre barve.

Luna se je približevala gori.





Nato je sedla nanjo.



Zgledalo je, kot da se bo pokotalila po grebenu.

( Lahko bi se kotalila z njo, če bi bila takrat na gori. ☺ )



A je v resnici začela ponikati za njo.





Dokler se ni poslovila.



Lahko noč luna.



Besedilo in fotografije: Lidija Polak, februar 2018