Matkov škaf iz Matkovega kota. Dolina, ki vedno prepriča z lepoto in odmaknjenostjo od živžava bolj obiskanih gora. Spomladi prepriča tudi z obljubo takratnega cilja. Matkov škaf je naraven pojav, ki nastane kot posledica snežnih plazov, ki zapolnijo zatrep Matkovega kota. Voda, ki se steka s stene ustvari krater, ki je odvisno od višine snega tiste zime globok več metrov. Na začetku se pot vije po dolini Matkovega kota. Lepo je razpoznavna. Nato se na desni strani doline vzpne skozi gozd. Preči nekaj kratkih snežišč. Iz katerih voda ustvarja naravne mostove. Nato izstopa na snežišče. Zlagoma in vedno bolj strmo se vzpenja proti cilju. Zaradi padajočega kamenja je tu priporočljiva uporaba čelade, kakor tudi derez zaradi dobrega oprijema hoje po snežišču. Zadnji metri pred izstopom so zelo strmi. Škaf. Ob mojem obisku je bila njegova globina cca. 19 m. Nekaj obiskovalcev se nas je nabralo isti čas na cilju. Ob robu stene se snežišče odmika. Na kar je treba paziti tudi pri vzponu po jeziku snežišča. Pogled v dolino Matkovega kota. In nato sledi vračanje. Navzdol še zahtevnejše, kot navzgor. Seveda ne za vse. Eni se preprosto oddrsajo navzdol ☺. Drugi gremo počasi, previdno, da spet … ne sledi zdrs v poškodbo. Besedilo in fotografije: Lidija Polak, maj 2018 Preberite še: Jeseni v mestu pod gradom (Jurij Hudolin) |