MENU‎ > ‎Mehurčki‎ > ‎Objave-Mehurčki‎ > ‎

Na vsakem listu strup, napisala: Lidija Polak, december 2016

objavljeno: 10. dec. 2016 00:28 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 10. dec. 2016 00:31 ]

Na vsakem listu strup 
Sporočam vam, da je izšla moja pesniška zbirka Na vsakem listu strup. Prvojorenka je po vsej verjetnosti strupena le zame. Zato nič strahu pred njo. ☺ 

Razdeljena je na štiri sklope pesmi, ki govorijo pod svojstvenimi naslovi vsak o svoji tematiki. Opremljena je z nekaj fotografijami, katere avtorica sem sama in dvema, ki mi jih je prijazno odstopil prijatelj.
 



Vabljeni ste, da pokukate med njene strani.




Tako se začne ... 


na vsakem listu

sežeš med platnice
in nenadoma postaneš tako prekleto utrujen
po tebi segajo trave rosa ti polni gležnje tečeš skozi poletja
mešetariš z luno in praskaš po njeni skorji s potrganimi cvetovi
topiš ledenik in ga steklega obdržiš v pogledu
vesolje

potem padaš padaš padaš

tkeš in paraš gradiš in rušiš
razlivaš se v neurjih
bežiš bežiš bežiš
ostajaš

prihajaš prihajaš prihajaš

pljuskneš čez napol dodelane platnice
struna
svojega strupa
in si želiš
da se nikoli ne bi znašel med njimi
buden




Vmes zapoje z vetrom ...

včasih veter poje pesem


pok lubja
bele breze
njene tanke veje
prazne listov
šum
na srcu
korenin
kam potuješ
veter
kam odnašaš krila
ptice
slišiš
naj povem ti
še
enkrat
šepet
prostranih hribov
vidi
vame
pok breze
v razcepu
bela
zima sem

ali slišiš




Pokotali se s kamni ...

kvartopirci


šepetali so
igraje
zgodbo z valovi

okrogli
kamni
kamenčki
obrušenih usod
kakor kvartopirci
karte z asi
po polagali talone
plimovali
neizpeti
na obalo

slišala sem jih
med njimi svojo
ko so božajoče
v modrem hladu
zažareli
v večerni mrak

****

ooo
kako so vpili
kako so se jokali
kako so se prerivali
kako bi še ostali
a jih val za valom
minuta za minuto
odlaga
vse
dlje in dlje
od sanj






ubogi
jaz med njimi
srčni asi
drobni kamni
odkotaljeni z obale
starčki
v majhni srajčki
skrčeni v fosil




Sprašuje kdo si ...

kdo si

​kdo si pa ti
me vpraša ko vstopim
kje pa sem
doma si
boš vstal
zakaj si vpil
sanjal sem grdo
spal bom še
kdo si pa ti
me vpraša ko ga oblačim
kje je mama
mama je spodaj
tudi midva greva tja

kdo si pa ti
me vpraša ko mu postavim zajtrk na mizo
kje pa sem
doma si
jej zdaj

kdo si pa ti
me vpraša ko se vrnem
kje sem
doma si
ali boš šel malo ven
lulat moram
kam naj grem
a levo
ja
levo


kdo si me vpraša
ko mu pomagam
kam pa grem zdaj
ven greš na sonce
da se sprehodiš
kje pa sem
doma si
kje sem doma
na poljani
a nisem v pesjem
kdo pa je zdaj tam






kdo si me vpraša ko prihaja nazaj
kje sem kam pa naj grem zdaj

rečem mu
doma si
pa ne vem če je
ne vem kje je sedaj
kdo sem
rečem mu tvoja hči sem prvorojenka
pa ne vem če sem se rodila zanj

in potem reče
lepa si
in razloži
saj si mamina




Se ljubi ...

v gongu polnoči

me čutiš v sanjah
ko udarjam na gong

(takrat ne maram svojih pesmi)

objamem se s tišino
in mirom
ki pronica skozi zidove

nejasna je

šepeče
o skrajnostih
ki sva jih
zatikala z lasom
v spoznanja

me iščeš
nekje napol v mraku
hotenja
me pogrešaš
kadar te
s pesmijo
lovim za rokav
kadar si režem
odsotnot 
na tanke rezine
krikov

odeja pokriva
shujšano nebo
in sova pije
skovike

daj

nasmehni se vame
med krilatci sem
zareži
v bolečino






ker
kadar so luknje v podplatih tako mile
ne čutiš
da hodiš po srcu





In na koncu pove ...

v listu trav

sklonila bom jutra v makova polja
večere pod roso belih marjetk
shodila dneve od polja do skal
orala ožine sejala rži
utečena ujetosti vetra
tkala sledi iz začetka
sklonjena v verz
bom tiha pretočena pesem






Vabljeni v moj svet poezije.

Če vas je zamikalo mi za zbirko lahko pišite na plidija1@gmail.com




Lidija Polak


Preberite še:


Raziskovanje nenormalnega, Dolores Peroša


"Zarota tišine", Zarja Trkman

Ladijska kuhinja, Mojca Zelenko

P kot Pahor, Viktorija Wit


Cafee Kamelija, Niko Slana

Zaklenjene mavriceDolores Peroša

Čarobna megla, Lidija Polak

De mortuis, Andrej Kos