Na vsakem listu strup Sporočam vam, da je izšla moja pesniška zbirka Na vsakem listu strup. Prvojorenka je po vsej verjetnosti strupena le zame. Zato nič strahu pred njo. ☺ Razdeljena je na štiri sklope pesmi, ki govorijo pod svojstvenimi naslovi vsak o svoji tematiki. Opremljena je z nekaj fotografijami, katere avtorica sem sama in dvema, ki mi jih je prijazno odstopil prijatelj. ![]() Vabljeni ste, da pokukate med njene strani. Tako se začne ... na vsakem listu sežeš med platnice in nenadoma postaneš tako prekleto utrujen po tebi segajo trave rosa ti polni gležnje tečeš skozi poletja mešetariš z luno in praskaš po njeni skorji s potrganimi cvetovi topiš ledenik in ga steklega obdržiš v pogledu vesolje potem padaš padaš padaš tkeš in paraš gradiš in rušiš razlivaš se v neurjih bežiš bežiš bežiš ostajaš prihajaš prihajaš prihajaš pljuskneš čez napol dodelane platnice struna svojega strupa in si želiš da se nikoli ne bi znašel med njimi buden Vmes zapoje z vetrom ... včasih veter poje pesem pok lubja bele breze njene tanke veje prazne listov šum na srcu korenin kam potuješ veter kam odnašaš krila ptice slišiš naj povem ti še enkrat šepet prostranih hribov vidi vame pok breze v razcepu bela zima sem ali slišiš Pokotali se s kamni ... kvartopirci šepetali so igraje zgodbo z valovi okrogli kamni kamenčki obrušenih usod kakor kvartopirci karte z asi po polagali talone plimovali neizpeti na obalo slišala sem jih med njimi svojo ko so božajoče v modrem hladu zažareli v večerni mrak **** ooo kako so vpili kako so se jokali kako so se prerivali kako bi še ostali a jih val za valom minuta za minuto odlaga vse dlje in dlje od sanj ubogi jaz med njimi srčni asi drobni kamni odkotaljeni z obale starčki v majhni srajčki skrčeni v fosil Sprašuje kdo si ... kdo si kdo si pa ti me vpraša ko vstopim kje pa sem doma si boš vstal zakaj si vpil sanjal sem grdo spal bom še kdo si pa ti me vpraša ko ga oblačim kje je mama mama je spodaj tudi midva greva tja kdo si pa ti me vpraša ko mu postavim zajtrk na mizo kje pa sem doma si jej zdaj kdo si pa ti me vpraša ko se vrnem kje sem doma si ali boš šel malo ven lulat moram kam naj grem a levo ja levo kdo si me vpraša ko mu pomagam kam pa grem zdaj ven greš na sonce da se sprehodiš kje pa sem doma si kje sem doma na poljani a nisem v pesjem kdo pa je zdaj tam ![]() kdo si me vpraša ko prihaja nazaj kje sem kam pa naj grem zdaj rečem mu doma si pa ne vem če je ne vem kje je sedaj kdo sem rečem mu tvoja hči sem prvorojenka pa ne vem če sem se rodila zanj in potem reče lepa si in razloži saj si mamina Se ljubi ... v gongu polnoči me čutiš v sanjah ko udarjam na gong (takrat ne maram svojih pesmi) objamem se s tišino in mirom ki pronica skozi zidove nejasna je šepeče o skrajnostih ki sva jih zatikala z lasom v spoznanja me iščeš nekje napol v mraku hotenja me pogrešaš kadar te s pesmijo lovim za rokav kadar si režem odsotnot na tanke rezine krikov odeja pokriva shujšano nebo in sova pije skovike daj nasmehni se vame med krilatci sem zareži v bolečino ker kadar so luknje v podplatih tako mile ne čutiš da hodiš po srcu In na koncu pove ... v listu trav sklonila bom jutra v makova polja večere pod roso belih marjetk shodila dneve od polja do skal orala ožine sejala rži utečena ujetosti vetra tkala sledi iz začetka sklonjena v verz bom tiha pretočena pesem Vabljeni v moj svet poezije. Če vas je zamikalo mi za zbirko lahko pišite na plidija1@gmail.com Lidija Polak Preberite še: Namibijski trikotnik, Niko Slana Raziskovanje nenormalnega, Dolores Peroša UTD - Ekonomski model za spremembo družbe, Vanja Čibej "Zarota tišine", Zarja Trkman Ladijska kuhinja, Mojca Zelenko P kot Pahor, Viktorija Wit UTD je dobra nadgradnja "socialne države", Spletni čas Cafee Kamelija, Niko Slana Zaklenjene mavrice, Dolores Peroša Čarobna megla, Lidija Polak De mortuis, Andrej Kos |