Šentanel Letos zima zamuja. Temperature so previsoke, snega ni. Vendar me je te dni vseeno razveseljevala z belino. Nekje med 500 in 800 m nadmorske višine se je iz pasu megle ustvarilo bogato ivje. Pot me je par dni zaporedoma vodila proti Šentanelu. Idilični vasici nad Prevaljami. Bilo je pravljično lepo. Barve modrega neba, pobeljeni toni preoranih njiv in nežna belina, ki je pokrila drevesa in trave. Tudi na vasi je bilo čarobno. Megla se je pretakala, malo sem, malo tja. Odkrivala in skrivala poglede. Skrila je tudi jedro vasi. Nad vasjo je le zvonik prebadal meglo. Višje pa je ivje izginilo. Predstavitev kraja Šentanel Fotografije in besedilo: Lidija Polak Preberite še: Kruha in soli, Zarja Trkman Križev pot, prvič, Andrej Kos Ladijski dnevnik, Mojca Zelenko |