MENU‎ > ‎Mehurčki‎ > ‎Objave-Mehurčki‎ > ‎

So vrhovi, avtorica: Lidija Polak, september 2016

objavljeno: 17. sep. 2016 00:07 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 17. sep. 2016 00:11 ]

So vrhovi, ki jih ne pozabiš.  

So poti, ki jih prehodiš. Na pol znane, zavite v nekaj nedorečenosti. Nanje stopiš s pomisleki; ali so prave. A vseeno prestavljaš nogo pred nogo. Nekaj te žene naprej. Je kot vera v izpolnitev.

Prošnja. Molitev.

Je kot miniaturni prikaz življenja. Njegove verjetnosti. Njegove nezmožnosti. 






Ob njih srečaš znanilce, ki ti vdahnejo moč. Cvetove, ki cvetijo tisti trenutek zate. In ti za njih dihaš s polnimi pljuči. 




Čutiš, da se približuješ. Samemu sebi. Neizmernostim za tišino in meglo. Da odgovarjaš in dobivaš odgovore.




Nekateri so mehki kot otroštvo na travah. Barviti kot ljubezen. Žarijo pogum in željo.




Drugi so posuti s kapljami. A je odvisno, kako jih bereš. Lahko kot jok, grožnjo ali kot osvežitev.

Rosa, mana, iskrenost podarjenega trenutka.




Potem prispeš. Na vrh. In s tem tudi na konec poti. Včasih si zaželiš začetka.

Ni odgovorov, ni več vprašanj. Le megla in ti. Le ti in življenje.

Zajameš spoznanje, da si dosegel, kar je bilo na začetku vprašaj.




A veš, da si prehodil le delček, le en vzpon ... dobil en odgovor, si izpolnil eno željo. En biser, ki ga z vso skrbjo vpneš v ogrlico. Življenja.

Ljubezen.




Nazaj grede pozabljaš.

Neumno ...

Nikoli ne bi smel pozabiti. Izpolnitev. Vrhov.


Napisala in fotografirala: Lidija Polak