---

​tisoče sinic vzleta 




moja sedi
in zabada krempeljčke v vejo 




še vedno me prime 
da iščem 
a ne obstaja 
kaj več 




povsod najdem ograje 
plezala bi 
pa ni 
na drugi strani ničesar 
kar bi čez 
povleklo željo 




opazim trnovje
pa si mislim
prelepo je
da bi ga izkoreninila




vidim sence
izmenjujejo se s svetlobo




in potem je tam cvet
raste sam
in je lep




​in potok
ki gnezdi strugo

doma je

---

---

---

---