Zima. Ko se ljudje stisnemo k pečem. Vsaj včasih je to veljalo. Sedaj ritem tega ne dopušča več. Nekaterim tega ne dopušča tudi navdušenje nad zimo. Mraz je. Seveda je. Reže v lica in prste, se pritihotapi pod oblačila in osveži zaspano. Paše. Paše stapljanje z meglo. Sprehod skozi in čakanje, da jo sonce predre. Pašejo pršiči snega za vrat. Pogled, ki se odpre nad oblaki. Hoja po celem snegu. Tišina. Utrinki na poti. Paše pogled v krošnje. Na zaspane kapelice in cerkve. Leški cerkvi Šentanel Besedilo in fotografije: Lidija Polak, december 2017 Preberite še: |