MENU‎ > ‎Natečaj‎ > ‎Objave - Natečaj‎ > ‎

Natečaj za kratko zgodbo

objavljeno: 11. jul. 2018 07:28 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 19. okt. 2018 02:50 ]




Vljudno ste vabljeni na nagradni 

Natečaj za kratko zgodbo 2018 

na temo 

PRISTANIŠČE 

https://luka-kp.si/slo/



Avtorji, stari nad 15 let, naj pošljejo besedila v štirih izvodih najkasneje do  

31. oktobra 2018



Natečaj je anonimen, izvode besedil naj avtorji ne podpišejo, temveč jih označijo s šifro. Svoje podatke (ime in priimek, naslov, elektronski naslov ali telefonsko številko) priložijo v zaprti ovojnici, označeni z isto šifro.  

Zgodbe pošljite na naslov: Kulturno društvo VNLIX. Korpusa 5, 6310 Izola., s pripisom: Natečaj za kratko zgodbo. 

Besedila naj ne presegajo 6500 znakov s presledki. Vsak avtor lahko sodeluje z največ dvema besediloma. Sklad za nagrado znaša 450 evrov. Štiričlanska komisija bo dodelila tri nagrade, v vrednosti 300, 100, 50 evrov, pri tem si pridružuje pravico, da katere od nagrad ne podeli. Kratke zgodbe, katerih tema ni PRISTANIŠČE ne bomo upoštevali. Nagrajene zgodbe bomo objavili v Spletnem času, nagrade pa podelili na javni prireditvi.

Strokovno žirijo sestavljajo štirje člani: Iztok Geister (predsednik komisije, pesnik, pisatelj, esejist, ornitolog, zagovornik narave), Erika Gregorič (ilustratorka in pisateljica), Nika Korsič (vizualna umetnica, urednica Spletnega časa) in Vanja Čibej (pesnica, pisateljica, vodi delavnice kreativnega pisanja). 

Vabljeni k sodelovanju.



Fotografija: Nika Korsič


Kaj je kratka zgodba?

Kratka zgodba je kratka pripovedna vrsta, osredotočena na majhen, na zunaj nepomemben pripetljaj (izsek iz vsakdanjega življenja literarne osebe), vendar s simboličnim življenjskim pomenom, sklep lahko ostane odprt.

Običajno obsega 500–8000 besed, lahko tudi manj. Lahko je linearna, lahko skokovita, arabeskno skrčena ali eliptična, dogodki si ne sledijo nujno logično. Zanjo je značilen »odprti začetek«, lik se preprosto neposredno pojavi pred nepripravljenim bralcem, kraj in čas dogajanja največkrat nista označena.

Motivi pogosto ostajajo nepojasnjeni, skrivnostni in le slutljivi. Konkretnega družbenega okolja po navadi ni; lik se psihično in karakterno ne razvija. Gledišče je skoraj vedno enotno in iz iste smeri. Pripovedovalec je največkrat prvoosebni, prevladujeta personalna in nevtralna pripovedna perspektiva.

Kratka zgodba je povsem osebna, individualna, prenaša individualno izkušnjo, večji del dogajanja le slutimo. Zanjo je značilen »odprti konec«, konča se naenkrat, z ostrim rezom, največkrat nepričakovano; fabulativno se ne zaokroži.

*Vir: Wikipedia