KoRONA LETO … !?!, napisala: Zarja Trkman

objavljeno: 18. jul. 2020 03:25 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 18. jul. 2020 03:27 ]



Letošnje leto je zame sila uspešno, pravzaprav pol leta, saj smo šele 14. julija. 
Leto 2020 mi bo ostalo zapisano z velikimi črkami in številkami. 


· JANUAR: preživetih prekrasnih 23 dni v Muscatu, v sultanatu, ki mi je lani na potovanju okoli sveta prirasel k srcu. 13 dni KIMS Hospital Oman, nova prijateljstva s tamkajšnjimi sestrami, ki smo jih januarja ponovno obudili. Številni novi prijatelji, smrt Omancem dragega sultana Qaboosa, ki je tudi name naredil poseben vtis. Haider in njegova družina, velika arabska družina, Pakistanci, Nepalci, Indijci, Bangladeški in filipinski prijatelji, s katerimi imam še zelo pogoste stike. 

· FEBRUAR: nakup novega avtomobila. Nissan Juke je zdaj moj Čukec . Lep, ženstven, črno-bel, s črnimi usnjenimi in platnenimi sedeži, z oranžnimi dodatki, z vrhunsko opremo. GO ZARJA je moja registrska tablica. Obetala sem si potovanja po Evropi, za začetek v Bosno k Halimi, v piramide, do Sarajeva, Mostarja in po hrvaški obali domov. Nič od tega!

· MAREC: KoRONA time, ki je ustavil svet. Čudovit marec, ko sem si vsak dan privoščila vožnjo po praznih ulicah. In še pol aprila. Prekrasen MIR in TIŠINA. Drugačno dojemanje časa. Wau, naj traja, sem si mislila tedaj. In je trajalo dva meseca. Zdaj pa vse kot prej, če izvzamem neživljenjske ukrepe. Tik pred korona pa dobim oskrbovano stanovanje, dvosobno, svetlo in lepo. Prijavim tudi prijateljico. Potem pa mrk, ne morem pridobiti zdravniškega potrdila, da sem samostojna. Kar dva meseca. Nezaslišano! Rezervacija stanovanje v objektu Tisa v gradnji na Majskih poljanah. Invalidsko 59 kvadratov veliko stanovanje v 8. Nadstropju. Srečna sem, da sem našla nekaj zase, po skoraj treh letih iskanja.

· APRIL.: začnem z aktivizmom, skupaj z Mileno in Oliverjem, 13. Aprila prvi sestanek. 15. aprila dveminutna reportaža na RTV SLO, v Primorski in Slovenski kroniki. Izpostavimo se: mati 12.-letnega Krisa s cerebralno paralizo, atletskega trenerja in jaz, starostnica, upokojenka in invalidka. Z imenom, obrazom in besedo. 26. Aprila odmeven shod na trgu Evropa v tišini, izrazimo nestrinjanje z ukrepi.

· MAJ: 1. maja Kolesarjenje do Šempetra in nazaj, ki preraste v petkova kolesarjenja, v protest z vlado. 3. maj protestna mavrična maska v znak nestrinjanja z obiskom Hojsa. 6. maja obisk župana in razočaranje nad Goriško.si. umaknem se iz aktivizma po mesecu dni, a sem še aktivna na FB strani z objavami o največji prevari v zgodovini človeštva. Potem pa mi je vsega DOST in grem v ilegalo.

· JUNIJ: ukvarjam se s sabo, dobim dva mucka, s Klavdijo podpiševa pogodbo za oskrbovano stanovanje. Klavdija pospešeno opremlja stanovanje in se dokončno preseli. Jaz ne. Ostajam na Grčni.

· JULIJ: ŠOK! Moje rezervirano stanovanje prodajo. Čisto slučajno zvem. Ogorčena objavim javno pismo v SČ, pa tudi v Zarji in PN novicah naj bi bilo. Potem, že naslednji dan OBČUTEN PREOBRAT. Zasledim stanovanje v italijanski Gorici, naprodaj je za 39.200 eurov. 13. julija si ga ogledam, jutri še s Svitom in zidarskim mojstrom in NAKUP! Jupijaja.

Nadvse uspešnega pol leta je za mano. Z zanimivi preobrati, nakupi, življenjskimi odločitvami.

Kaj me še čaka? Ja, zdaj prenova in oplemenitenje novega stanovanja, v lepi soseski, ob Železniški postaji, 6 km od zdajšnjega doma na Grčni, 20 minut z Modrim dirkačem. Veselim se prenove, veselim se prekrasnega razgleda, od Alp, Dolomitov, preko Sabotina, Svete Gore, Škabrijela, Trnovske planote, do Čavna. Z veliko zelenja v okolici, svetlo 40 kvadratov veliko stanovanje z balkonom. V avgustu 10 dni Rogle, najverjetneje selitev v GO, septembra ali oktobra morje, vsaj upam, pa Bosna, Halima, piramide in še kaj. Če mi bo dano!

Potem pa bo že skoraj leto 2021 in moje potovanje okoli sveta. Od 3. Januarja do 8. Maja. UPAM oz. VEM!! BO, BO!

Uspešno leto!!!

Midve z Melvin pred KIMS Hospital v Muscatu, januar 2020.

2. pred opero v Muscatu (peljal me je Haider, omanski prijatelj), z vrtnico prodajalca v cvetličarni iz Bangladeša, januar 2020.

Moj ČUKEC.

Moja njiva na solkanskem polju, kamor zahajam v času karantene.

Moja dva mucka ob prihodu v moj dom.

Solkanski most, kamniti velikan.

Moja malenkost na modrem dirkaču pred Trgom Evrope, ki smo ga vztrajno odpirali do dokončnega odprtja meje.

Sporočilo z nebes.



Napisala: Zarja Trkman
Fotografije: iz arhiva avtorice