Pa ne le to, tvoja nona je bila tudi iskrena prijateljica moje sestre, skupaj sta študirali ob delu, Jolanda tudi ob družini, Rajku, tvojemu nonotu, Borutu tvojemu stricu.

Lep spomin me veže na tista leta v odbojki na dneve, ko smo se srečevali s tvojimi najbližjimi na Kaninu (tudi s staro teto Edo in stricem Tonijem, ter z Mojco in Suzano). Pa hribi, gore so nas tudi družile.

Ni še dva meseca, kar sva se z nono Jolando srečali pri frizerju. Ni kazala znakov bolezni. Vedno prisrčno nasmejana ta tvoja nona Jolanda, z nalezljivim smehom, polna vedrine in optimizma, da vendar bo še lepo na tej Zemlji, da bo človek spregledal.

Da bodo ljudje delali v skladu z vrednotami, ki jih je Jolanda vse življenje zagovarjala. Delavnost, spoštovanje, ljubezen. Te vrednote, pa še mnogo drugih jo je krasilo. Lahko si ponosen na svojo babico. Vem, da si ji veliko pomenil in ni čudno, da ti je tvoja mamica Tjaša dala tako lepo ime, Dan.

Naj ji bo lepo, Jolandi, tam nekje daleč, nad mavrico, med zvezdami, kjer so vsi moji predniki, mama, oče, sestra Klementa in nenazadnje moj ljubi Andek. Naj se družijo, naj se smejijo, kartajo, smučajo in plavajo na krilih oblakov, na barvah mavrice.

R.I.P., draga Jolanda, dragi moji vsi. Lepo vam je, svobodni ste. Nekoč, nekje, tam zgoraj se vam pridružim. Z veseljem, ker vem, da vam je lepo.

Ni bolečine, ni žalosti! Ni trpljenja, ni sovraštva!

Je le LJUBEZEN!