Odprto pismo Kulturnemu domu Nova Gorica, napisala: Zarja Trkman

objavljeno: 15. feb. 2020 06:15 avtor: Spletni čas - Inovelmedia

Odprto pismo  

KULTURNEMU DOMU NOVA GORICA 


PESEM O TISTIH 


Pesem o tistih, ki so drugačni, 
ki nosijo močen in samosvoj glas, 
za tistimi ostajajo globoke stopinje, 
za njimi rodi drugačen se čas. 


Tisti, takšni, vsi jih poznamo, 
v sebi venomer nosijo smeh, 
ki ne trpijo laži in krivice, 
ki hodijo včasih po svojih poteh. 


Takšni, ki gledajo zvezdne utrinke in čutijo, 
če je kdaj kdo na tleh, 
ki znajo v ljudeh najti svetlobo 
in jim nemir sije v očeh. 


Takšni so tisti, ki so baje čudni, 
ker ni jim pomembno zlato in oblast, 
njim je le važno, 
da človek v sebi nosi resnico in čast. 


(Srečko Kosovel)



Tega odprtega pisma sem se lotila zgolj zato, da osvetlim dogajanje v avli pred Slovesno prireditvijo na kulturni praznik, 8.2.2020, ob 20.00, iz svojega zornega kota. Da opozorim na neresnice, ki se pojavljajo v zapisu Ekipe Kulturnega doma Nova Gorica. Tako je podpisan pričujoči zapis.

Ker sem se počutila drugorazredno, zavrnjeno in užaloščeno. Tako hudo mi še ni bilo, hudo predvsem zato, ker bi od take ustanove, njenih zaposlenih pričakovala več razumevanja in spoštovanja do ljudi, ki se zaradi dejstva, da niso bili povabljeni, niso mogli udeležiti dogodka.


Kulturni dom na socialnem omrežju, Nova Gorica, 11.2.2020

Ob tem, ko še vedno prejemamo številne prisrčne čestitke ob našem jubileju in sobotni slavnosti tako iz domovine kot tujine, se moramo danes odzvati tudi na neresnice.

Neresnice? Kakšne neresnice, lepo vas prosim? Resnici sta najmanj dve. Vaša in moja, pa tudi resnica pričujočih omenjenemu neljubemu dogodku, ki to tudi je.

Ki se pod pretvezo »zavrnjenega vstopa v dvorano na večer slovesne prireditve«

Pretvezo? Zakaj pretvezo? Ni treba pisati »Zavrnjeni vstop v dvorano na večer slovesne prireditve« v opuščajih, ker nam je, ne le meni, tudi drugim bil resnično zavrnjen vstop v dvorano na SLOVESNO PRIREDITEV, ki je prav zaradi tega dobila slab prizvok.

že vse od nedelje

Že v soboto, 8.2.2020 zvečer sem objavila prvo »gloso« na svojem profilu še v času, ko je sloves-nost potekala, razočarana, žalostna in neprijetno presenečena nad tem, kar se je dogajalo v avli Kulturnega doma Nova Gorica, 8. februarja 2020, nekaj pred dvajseto. Skupaj s čestitko ob 40-letnici HIŠE Z USTVARJALNIM NAVDIHOM.


pojavljajo na pričujočem družbenem omrežju. Da ne bomo dolgovezili in utrujali s podrobnostmi, ki jih velika večina najbrž niti ni opazila,

Kako bi jih VEČINA tudi opazila, saj ste vse, ki so imeli vabilo in vstopnico POŠILJALI V DVORANO zaradi PROTOKOLA, bolje povedano prihoda predsednika RS Slovenije Boruta Pahorja.

a so krivične tako do naše hiše kot tudi njenih zaposlenih,

Zakaj so krivične? … so le dejstva, je le moje, naše videnje dogodka … vi jih vidite kot krivične, jaz pa zgolj kot kritiko (dobronamerno oceno) vašega odnosa do ljudi, do mene, če hočete, željne videti svečano prireditev, ljudi, ki imamo radi umetnost , ki sicer morda nismo vaši abonenti, a se redno, pogosto udeležujemo vaših dogodkov ( tu mislim predvsem nase) in to vi dobro veste.

naj izpostavimo le nekaj dejstev, na podlagi katerih je v avli naše hiše prišlo do neljubega dogodka.

1. Na slovesnost ob našem jubileju, ki je bila obenem tudi osrednja slovesnost MONG ob slovenskem kulturnem prazniku, je bil vstop zaradi državnega in občinskega protokola ter s tem posledično omejenega števila sedežev, možen zgolj z vabilom oz. predhodno rezervirano brezplačno vstopnico.

2. Slovesnost je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja, slavnostnega govornika na prireditvi, kar je od nas terjalo do minute načrtovan in izpeljan protokol. Del tega je dejstvo, da predsednik v dvorano vstopi zadnji, zato smo tudi pozivali obiskovalce v avli, da čim prej zasedejo svoja mesta, rekoč, »da prihaja predsednik in da moramo spoštovati protokol«. Velika večina je našo prošnjo razumela in sprejela brez oklevanja, nekateri pa našim besedam niso prisluhnili niti po tretjem prijaznem opozorilu. Zaradi spoštovanja protokolarnih pravil smo se skušali izogniti temu, da bi predsednik v družbi naše direktorice in novogoriškega župana ter sekretarke državnega protokola predolgo čakal na vstop, zato smo morali glasneje odreagirati, da so nekateri vendarle razumeli in zasedli svoje sedeže v dvorani.

3. Nizkotno in žaljivo je,

Nizkotno in žaljivo? Kaj je žaljivega in nizkotnega v tem, da sem Barbari Poša Belingar povedala, da nimam vstopnice in ne morem v dvorano … »Kako da je nimaš, saj veš, da brez vstopnice ne moreš v dvorano. Bomo videli, kaj se da storiti, ko bodo vsi ljudje zasedli svoje prostore«… tako nekako mi je odgovorila Barbara, zaposlena v Kulturnem domu … nanjo sem se obrnila v upanju, da bo problem vstopa rešila na primeren način … ker jo poznam … vstopnico sem hotela kupiti preko spleta na dan proslave, a to ni bilo mogoče … nisem pa vedela, da sploh niso bile naprodaj … ničesar ni storila, problema ni rešila, Barbara … upala sem, da ga bo!

da se je gospa z gibalnimi omejitvami

Zarja Trkman sem ta gospa z gibalnimi omejitvami, in ni me sram … sprašujem se, zakaj me niste imenovali?

spravila na našo hišo in našo uslužbenko,

Na vašo hišo? In na katero uslužbenko sem se spravila? … prosim za natančen opis, za ime uslužbenke … ker se nisem na nikogar in na nič (vaša hiša) »spravila« (od kje vam to, ta izraz?), a danes še vprašat ne smem nikogar od zaposlenih v vaši HIŠI, vprašat, preprosto vprašanje postavit ali zgolj povedat, da nimam vstopnice in kaj mi je storiti?

ki je le izvajala navodila državnega protokola (

da je sploh kakšen protokol in zakaj sploh je, nisem imela pojma, pa verjetno še veliko drugih ne, kako bi lahko vedeli, če ni bilo nikjer objavljeno,

češ, da ne spoštujemo drugačnosti.

A se to morda nanaša na moj zapis na FB-uku ali kaj, to o drugačnosti?

Gospa, ki je bila še tik pred začetkom prireditve brez vstopnice ni hotela razumeti, da brez nje kot vedno doslej pač ne more v dvorano.

Prišla sem vsaj deset minut pred pričetkom prireditve, pravočasno, da kupim vstopnico, če jo pač moram, a jih ni bilo, zato sem poskusila pri vratarju iti v dvorano brez vstopnice, saj bi tako in tako sedela na svojem skuterju in ne bi nikomur »odžrla« sedeža, kajne?


Spoštovana

Prej nizkotna in žaljiva, zdaj kar na enkrat spoštovana? … hvala lepa, ne rabim spoštovanja na papirju, bi ga bila pa vesela v dejanjih in besedah.

je namreč dobro seznanjena, da je vstop v naše dvorane možen le in edino z vstopnico (plačljivo ali brezplačno)

Ja, to vem že štiri leta, odkar se vaših prireditev udeležujem na vozičku . Ko sem bila prvič na vozičku, prišla sem sama na eno gostujočo prireditev, vsaj zdi se mi in prosila za brezplačen vstop (invalidom je povsod po svetu in tudi v Sloveniji in v drugih ustanovah v Novi Gorici omogočen), sem bila zavrnjena, češ, da nimam spremstva, da ne morem v dvorano, skratka, da ne morem v dvorano brez vstopnice… vstopnico sem kupila in se brez spremstva zapeljala v dvorano, z vozičkom torej, ker sem imela karto … tu ni bilo več vprašanja ali se bom v primeru evakuacije znašla ali ne, važno je bilo, da sem plačala za vstopnico. In od takrat dalje sem vedno kupila vstopnico, če sem hotela na dogodek. In teh sem se udeležila mnogo, to KD dobro ve, saj sem o dogodkih tudi pisala za Spletni čas-opis, katerega sodelavka sem že 4 leta … le enkrat samkrat vstopnice nisem kupila, ko mi je urednica časopisa zrihtala akreditacijo … le enkrat samkrat torej in še takrat pod vašo zahtevo, da o dogodku poročam … jasno mi je bilo, da bom, kot že tolikokrat prej in potem … prilagam linke svojih zapisov o dogodkih, prireditvah, koncertih v vaši HIŠI:

Kako diši svoboda? Kakšne barve je mir? 

Kruha in soli - Marko Hatlak & Kapobanda z gostom Vladkom Stefanovskim v Novi Gorici

Koncert Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo Ljubljana

Tako drugačni tako posebni


Ne vemo pa, če je seznanjena tudi s tem, da morajo biti po požarnem redu vse evakuacijske poti v naši hiši prazne oz. prehodne,

… niso bile prazne oz. prehodne, ker so bile tam kamere, mi je povedal vratar, češ da ne morem mimo, ker so kamere, predsednik RS Borut Pahor pa je lahko šel, pa župan MONG Klemen Miklavič in vaša direktorica Pavla Jarc tudi …. Nelogično!

Kar za seboj povleče neljubo dejstvo, da obiskovalci na invalidskih vozičkih v naših dvoranah sploh ne morejo biti.

Seznanila me je direktorica KD Nova Gorica Pavla Jarc, s katero sva bili FBF, ko se je odzvala na moj zapis na FB-uku o tem, kako sem doživela » dogajanje« pred proslavo, ki se je pač nisem udeležila, ker nisem imela vstopnice ali povabila na predstavo . Povabila me je tudi na sestanek s požarnim inšpektorjem, da bom razumela, zakaj invalidi ne moremo na svojih vozičkih v dvorano. Ničkolikokrat sem bila s svojim mini skuterjem, običajno pri vrsti 12, ki je malo zamaknjena navznoter in ne ovira »evakuacijske poti«. Kako to, da mi je vendarle omogočen ogled, tudi v malo dvorano se spustim ob stopnicah, plačam karto in grem, sedem v zadnjo vrsto? … a se tedaj kdo vpraša, kako bom prišla ven, če bo slučajno požar? Nihče! Imam vstopnico in nobenega ne zanima, da bi potrebovala pomoč v primeru požara!

Mimogrede, na križarjenju s križarkami, je že prvi dan vaja o evakuaciji potnikov v primeru nesreče, požare, naj povem, da bi ladjo zapustili najprej invalidi, nato otroci in šele nato ostali, pa so hodniki na križarkah zelo ozki … mimogrede!

Način postavitve sedežev in sedežni red iz osemdesetih let prejšnjega stoletja namreč omenjenih obiskovalcev ni upošteval, zato imamo v hiši zelo velike probleme.

Ni videti, ker jih do zdaj niste še rešili oz. sploh pristopili k reševanju teh velikih problemov.

Zavedamo se namreč tudi nam krivičnega dejstva,

Več kot očitno se tega ne zavedate, žal, ker bi sicer to že davno rešili, tako ali drugače!

da je dostopnost invalidom na naše prireditve onemogočena,

Sama sem se prireditev vedno udeležila, čeprav sem invalidka na mini skuterju ali vozičku.

a reševanje te problematike žal ni v naši domeni.

Čigavi pa, če ne v vaši, a je morda v moji domeni?

Ne nazadnje pa bi se lahko gibalno ovirana gospa na naši blagajni oglasila še istega dne, vsaj pol ure pred prireditvijo.

Če bi vedela, da je tako, bi se oglasila, če bi vedela, da je prireditev le za povabljene, pa se sploh ne bi odpravila v KD, le kako bi se, če nisem povabljena?

in povedala, da si želi na proslavo.

Ja, želela sem si na proslavo, ne vedoč za vse, kar zdaj vem … post festum … dajte no, ne sprenevedajte se in ne iščite opravičila in izgovorov, ki ne vzdržijo logične presoje.

V primeru, da bi bile vstopnice še na voljo, bi ji sodelavka iz blagajne brez težav zagotovila vstopnico, kot jo nekaterim čakajočim tudi je.

Izkazalo se je, po prostih sedežih sodeč, da so bile vstopnice še na voljo, a žal nobene zame … škoda

Tudi vprašala sem še enkrat na blagajni, če se bo našel prostor zame, a je uslužbenka odšla mimo mene v dvorano, mislim, da mi celo ni nič odgovorila … naj povem, da sem bila na robu joka, tako ponižane in majhne se že dolgo nisem počutila … po Zdravljici in uvodnem govoru, sem uvidela, da ste vsi name pozabili in sem se odpeljala v hladen večer. Hudo oskrunjena, žalostna, prizadeta … in še kaj bi se našlo … bojim se, da ste za vedno izgubili zvesto obiskovalko vaših prireditev!


4. O vsebini prireditve in izstreljene kritike gospe, ki smo ji kljub temu, da ni imela rezervirane vstopnice omogočili ogled proslave, na tem mestu ne bi zgubljali besed, saj se la ta tiče polja osebnega mnenja in okusa, ki ga spoštujemo. Vsekakor pa smo prepričani, da smo dogodek, v organizacijo in izpeljavo katerega je bil vključen celoten kolektiv KDNG, izpeljali na visoki ravni in s srčnostjo, ki nam je bila tolikokrat očitana v teh zadnjih dneh. Žal, in to pravimo z razočaranjem in zelo grenkim priokusom, tudi od ljudi, ki se slovesnosti niso udeležili, a so bili v prvi vrsti za kritiziranje in zgražanje, brez da bi klevetanja sploh preverili.

Za katere ljudi gre? … prosim, da jih imenujete! … hvala! … in koliko ste vi preverili? … ker je to vaša resnica, ki je povsem drugačna od moje in to dobro veste.

5. Med drugim nam je bil očitan tudi elitizem, kar je, če nič drugega vse prej kot smešno. Elitizem, ker smo izvrševali zahteve državnega protokola? Elitizem, ker so zaradi omejenega števila sedežev imeli prednost pri pošiljanju vabil zgolj naši dolgoletni zvesti abonenti in sodelavci? Elitizem, ker je bil na našo proslavo tako kot običajno na vse tovrstne proslave možen vstop samo z vabilom? To ni niti elitistično, še manj pa malomeščansko, zmedeno in posledica neznanja.

Zmedenost in posledica neznanja? … to je na mojem FB profilu zapisala Nelida Nemec. Tudi nje si ne upate imenovati, bog ve, zakaj ne.

To je odraz profesionalnega pristopa in spoštovanja pravil državnega protokola.

Ne sklicujte se na protokol, lepo prosim. Pričakovala bi javno opravičilo, ne pa tako rekoč zelo neprofesionalno obsojanje, kazanje s prstom na ljudi, ki smo »drugačni«, ki smo srčni in smo ljubitelji umetnosti, nedvomno. Zase lahko to trdim in tudi dokazujem z obiskom »kulturnih dogodkov », ki to so.

Takšno neprimerno obnašanje in objavljanje na družbenem omrežju

Kakšno neprimerno objavljanje in obnašanje neki? Kje je tu ustavna pravica govora?

In kje ste vi, Ekipa Kulturnega Doma Nova Gorica objavili ta zapis? Na FB profilu KDNG. Torej na družbenem omrežju.


pa kljub vsemu seveda ne more skaziti našega veselja in ponosa nad vsemi dosežki in 40-letnim delom, ki ga opravljamo srčno, odgovorno, predano in spoštljivo do vseh, ki vstopajo v naš hram kulture.

Mislim, da sem bila ena prvih, ki sem vam čestitala ob vašem jubileju, še preden je bila proslava končana, pred proslavo pa sem delila (na svojem profilu) vašo objavo o dogodku! Torej?

S tem pojasnilom se ograjujemo od nadaljnjega morebitnega nespoštljivega pisanja na to temo. Pred nami so namreč novi izzivi in številni lepi dogodki, ki jih z veliko naklonjenostjo do našega občinstva oblikujemo dan za dnem.



Ekipa Kulturnega doma Nova Gorica.



In kdo stoji za tem pisanjem. Najverjetneje nekdo, ki obvlada, kako se temu streže (morda pravnik). A je neprofesionalno, to lahko z gotovostjo trdim. Naj se podpiše, z imenom in priimkom, ker je več kot jasno, da tega ni napisal nekdo, ki je bil priča neljubemu dogodku. Vem, ker sem bila soudeležena in vem, da tega ni napisala direktorica KD Nova Gorica, ker bi sicer zvenelo povsem drugače. Ne bi bilo toliko neresnic.

Tudi jaz se distanciram od tega nespoštljivega pisanja na to temo, da ne napišem ograjujem. Ker se ne ograjujem, sem svobodna, ne postavljam ograd in meja, v moj prostor lahko vstopi vsak, ki se hoče kulturno pogovarjati z mano. Najmanj, kar sem pričakovala, je bilo povabilo na pogovor, kulturen in odprt, s pričami neljubega dogajanju.

Želim vam še obilo lepih dogodkov v vaši HIŠI, ustvarjalnega dela in rešitev problematike dostopa za invalide v vašo HIŠO!

Hvala, če ste moj zapis prebrali.

Ne pričakujem odgovora in se umikam iz tega DIALOGA.



S SPOŠTOVANJEM IN RAZUMEVANJEM,

Zarja Trkman




V Novi Gorici, 14. februarja 2020,

na Valentinovo, na dan, ko je pred natanko štirimi leti odšel v onostranstvo moj ljubi mož, ki se je z mano udeleževal vaših dogodkov, vedno in vsakič me je spremljal, razen zadnja 4 leta in tri mesece (natančneje od 12. novembra 2015, ko so ga zbili na prehodu za kolesarje v Gorici in je po treh mesecih podlegel hudi poškodbi možganov, bil je praktično neodziven).


Prilagam odmev, edini zapisan komentar na FB profilu Kulturnega doma Nova Gorica.



Nike Škofič:

Združeni ste, enotni, pripravljeni na vsak način dokazati svoj prav. In konec. Kajne? Pa četudi ste se obnašali popolnoma neprofesionalno z arogantnim nasmeškom na obrazu.

Če čakaš vstopnice blizu okenca (so nama ju odstopili vabljeni! Zdaj veste, če me že omenjate), pač ne moreš vstopiti v dvorano. Pa to nikogar ni zanimalo, sploh po zelo grobem, živčnem pristopu vaše zaposlene in neprijaznih besedah, da se odstranimo. A ven? Pred vrata? Ali kam? Trikrat ste to ponovili, haha, a ne petkrat? Enkrat ste pristopili in vas je odneslo. Domnevam, da vas druga plat te zgodbe pri tem incidentu ne zanima. Zelo profesionalno. Pomembna je vaša resnica. Prav tako vas ne zanima, da ste v tiskani publikaciji KD za prireditve in v obvestilih preko interneta "pozabili" napisati, da je proslava ob dnevu kulture in praznovanje obletnice namenjena le vabljenim. Zakaj elitizem? Zato, ker ste ponižali obiskovalce s tem, ko ste jih postavili v manjvreden položaj. Da se odstranimo ob prihodu predsednika. Žalostno je tudi, da ste napisali, kako vi ne morete nič v zvezi z dostopom v dvorane z invalidskimi vozički. Jah. Kdo bi pa moral? Veliko ljudi je ostalo prizadetih tam v avli. Prizadevnih kulturnikov, obiskovalcev vaše ustanove, ljubiteljev umetnosti itd.

S tem vašim člankom dokazujete, da ste nezmotljivi, ali kako? Visoko nad vsemi, brez priznanja, da ste naredili napake, kaj šele opravičila. A vendar živite od ljudi. Tudi od obiskovalcev, zaradi njih ste tam na svojem delovnem mestu, mar ne?

Drugačnost ima več obrazov, ni nujno vidna in niti ni potrebe, da je privilegirana. Vsi si zaslużimo enak, primeren odnos in spoštovanje. Nekaj je hudo narobe, če tega ne dojemate.


foto: David Verlič






Comments