Poseben dan, napisala: Zarja Trkman

objavljeno: 3. sep. 2018 23:46 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 3. sep. 2018 23:50 ]

Danes je en tak prav poseben dan. Dan odprtih vrat Tehnike Infinity Alignment v Srečni hiši. Jean Marc je predstavil svojo metodo zainteresiranim poslušalkam, ja prav ste prebrali … le ženske so bile, če izvzamen naša dva moška študenta in avtorja metode. 

Popoldan je sledilo celjenje, ki so ga izvajali »naši«, naša skupina »študentov«, ki že uspešno izvaja Healing, kot se temu reče v angleščini. 

Sama sem se raje prepustila Sašotu, moji sorodni duši. Oba sva en tak nepopisan papir, oba otroka v duši, veže naju neka posebna vez.  Sašotov oče je bil moj najboljši kolega, ko sem učila na Srednji lesarski šoli. In evo, zdaj je pa Sašo moj najboljši, najbolj pristen, najbolj odprt »sošolec« pri študiju IA tehnike. 

Naredil je reading in mi že takoj povedal, da se mu je pokazal moj pokojni mož, češ, da še nisva pretrgala vezi, oz. da ga še nisem spustila, da odide. Začuda!!! 

Kakorkoli, kasneje je sledilo presenetljivo dogajanje. Ko je Sašo delal s svetlobnimi kroglami na meni že drugič, sem šla v globoko meditacijo in doživela  nekaj, kar sva kasneje poskušala s Sašotom razumeti. Vse se je poklopilo. Prav neverjetno!!! 

Mislila sem, da sem zaspala in začela smrčati. Naenkrat sem bila popolnoma prisebna, a še vedno zaprtih oči. »Smrčanje« se je spremenilo v hlastanje za zrakom. Nekam znano mi je bilo, a nisem vedela, kaj se dogaja. Potem sem sproščeno zadihala. Pred očmi se mi je pojavil temen velik krog in v njem majhni možgančki, prave oblike, pisani možgančki. Fascinanten prizor!!! Nikoli do tedaj nisem »videla« slik ob celjenju. Prvič se mi je to zgodila. 

Še zdaj povsem jasno vidim majhne možgane, mavričnih barv, oblika je bila popolna, ni bilo nobenega dvoma … možgani so bili. Majhni možgani! Prizor je trajal kar nekaj sekund, potem me je zajela tema.

Ko Sašo konča, podelim izkušnjo hlastanja za zrakom z njim. On pa: »Imel sem občutek, da si zadihala kot pri rojstvu, ko otroka udarijo po zadnjici in zadiha«. Ko sem mu povedala še za prizor, ki sem ga videla, nisva mogla verjeti. Ne Sašo, niti jaz. Pa vendarle je bilo vse tako jasno. Povezala sva še z Andekom in sklenila sem: »Andek me je spustil, moje hlastanje za zrakom je bilo »rojstvo« nečesa novega.«

Morda se sliši malce neverjetno, utopično, iluzorno, a je bilo tako globoko in tako sinhrono, da ne more biti »kar nekaj«...moja domišljija …. ni bila!!!

Hvala ti, Sašo,  za to neverjetno izkušnjo, izkušnjo nečesa, ki ni v domeni tuzemeljskega življenja, izkušnjo nečesa, kar ne znam poimenovati.

Infinity Alignement.

Hvala tudi tebi, dragi Andek, da si me osvobodil, da si me izpustil, da grem dalje. V neskončnost, kjer se bova ponovno srečala, a v povsem drugi dimenziji, v drugih energijah, kjer je VSE in kjer je Eno.

HVALEŽNOST je to, kar ta trenutek občutim. Hvaležnost do vseh in vsakogar. Neskončna ljubezen me prežema. Objemam ves svet in ga imam neizmerno rada. Rada vse ljudi, vso naravo, ves SVET.

LOVE!!! Ljubezen!

Hvala, hvala, hvala!!!


Zarja Trkman