So-čutje, napisala: Zarja Trkman

objavljeno: 26. okt. 2017 03:01 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 6. nov. 2017 01:58 ]
So-čutje


Včeraj smo gostili Patra Gržana v Obrtnem domu, v Novi Gorici. Dvorana je pokala po šivih, še pater je bil prijetno, iskreno presenečen. Zakaj SO-ČUTJE, ker je govoril o njem, potem pa sem doživela eno veliko NE-SOČUTJE, človeško majhnost, človeški pohlep … počutila sem se kot na RAZPRODAJI. Žal. A nič ne de, še eno spoznanje, da človek sicer odobrava SOČUTJE, ko o njem govori pater, a potem pride na plan vse kaj drugega. In to sem včeraj doživela. V borbi za patrove knjige so me ljudje kar pregazili, niso me videli, niti slišali, komaj sem se prebila iz dvorane do dvigala, se umirila in odšla v svet. Na srečo pospremljena z objemi ljudi, ki so mi dragi, ki so-čutijo, ki me imajo radi. Na srečo. SREČO, o kateri je bilo sinoči govora in o odnosih.

Kakšna površinskost se skriva v množici. Je pa že bolje doživeti en prijeten dogodek v objemu ljudi, ki dihajo isti zrak, delijo podobne energije kot jih sama, kot pa v krdelu volkov. Hehehe …

Vidim, da me množica utruja. Pridejo, ker imajo nekoga sicer radi, mu radi prisluhnejo. Potem pa vse, kar so slišali, povozijo. Kakšno sočutje neki? Odnos? Nič od tega. Le borba za vsako ceno. S čim? Na žalost se ne zavedajo, da se borijo sami s sabo, s svojimi lastnostmi, s karmičnimi zankami. Ne najdejo izhoda iz tega labirinta, iz tega klobčiča niti, ki so jih tekom življenja zavozlali v nerešljivo klobko. A bodo že rešili, kar se rešiti da. Nisem obupala nad ČLOVEKOM. Ravno nasprotno. Verjamem vanj oz. bolje … VEM, da prihajajo boljši časi.

Fotografija: Nika Korsič

Prebudi se ČLOVEK, začni spoštovati sočloveka, ga ceniti v tem, za kar je dober, ne poudarjaj njegovih napak! Vsak je v marsičem dober, ni pa vsak za vse. Hvala bogu! Sicer bi bil en velik dolgčas na svetu.

Najbolj so se me dotaknile besede patra Karla, ko je iskreno, kot zna le on, povedal, da so ga 'povozili' že v prvem razredu, ko so njegovi mami predlagali, da ga vpiše v šolo s prilagojenim programom. Doktor znanosti je, danes, ta 'dislektik' in to doktor slovenistike. Lahko verjamete tej ozkosti človeka, oceni, ki jo je podala 'učiteljica', ki je vse prej kot to. Pa veste, da je vsak otrok do 3 leta genij? Ne veste, znanstveno je dokazano. In pater je govoril včeraj prav o tem.

Prisluhniti otroku, ga videti, zalivati njegove talente … to šteje. Ne pa mu govoriti: "Bodi priden. Ne smeš tega. Pazi, da se ne umažeš ..." Ne in ne!!! Dopusti otroku, da se igra, da je iskren, da je ON. Dopusti pa tudi svojemu notranjemu otroku otroško iskrenost, zvedavost in male modrosti, ki jih stresa na vsakem koraku. Pestuj otroka v sebi. Saj ga imaš, nedvomno. Imej ga brezmejno rad, a mu pokaži pot, po kateri naj stopa. Povej mu, da ni ravnih poti, da so bolj ali manj vijugaste, a peljejo v globino srca. In ta globina je tista, ki prinaša mir in srečo. Zanjo pa se je treba odločiti, kot nam je pater povedal.

Podelila sva si blagoslov že pred predavanjem, izmenjala sva nekaj besed. "Kako lepo vozilo imate"; je rekel on. Jaz pa: "Se hočete peljati, ni težko." Pokazala sem mu želvo in zajčka, znaka za počasno in hitrejšo vožnjo. "Raje ne bi, da vam česa ne pokvarim. A veste, da sem se zaletel, v vojski je bilo to, s strojem za ravnanje zemlje. To se je zgodilo samo meni v vsej zgodovini tega stroja, hehehe …", je zaključil pater.

Potem pa še blagoslov ob koncu predavanja, ko sem mu dala pol mandarine in jo je s hvaležnostjo sprejel rekoč: "Hvala, gospa mi je dala pol mandarine, ne celo in tako je prav." Dal je krhlje v usta in se široko nasmejal. Hvala, pater, hvala za iskrenost, neposrednost, vse izkušnje, ki ste jih tako nesebično delili z nami. In še jih boste. Kličem vam: NA ZDRAVJE. In še enkrat HVALA!!!


Zarja Trkman




Preberite še: 

Te dni je drugače (Lidija Polak)