''In vino veritas!''

''Ali se dobimo ta vikend na vinčku?''

Vprašanje, ki me veseli ter vzbuja strah … ker nikoli ne spijemo samo kozarček, dva … ampak steklenico ali dve!
Zakaj sem se odločila pisati ravno o vinu? Iz preprostega razloga, ker ga spijemo veliko preveč. Zato sem na svoja kolena položila lap top, imenovan Gertrud, in se odpravila na Google raziskovat! In ko je mojo mamo že malo zaskrbelo, koliko njena hčera spije, me je internet danes razveselil … branje o pozitivnih učinkih pitja vina me je blazno zabavalo ter vlilo pogum, da si natočim kozarček.
Torej, če vas zanima, zakaj bi morali vsak dan spiti en do dva kozarčka vina, ste vabljeni k branju :).

Poleg tega, da radi pijemo, še rajši jemo, zato naj vas spodaj napisano opogumi, da vino postane vas zvesti prijatelj pri večerji:

· Vino je posebej zanimivo iz več razlogov. Gre za priljubljeno in pomembno pijačo, ki spremlja in bogati številne evropske in mediteranske kuhinje, od preprostih tradicionalnih do najbolj prefinjenih in izdelanih.

· K rdečemu mesu se običajno postrežejo močnejša težja rdeča vina in starana vina pa tudi težja bela vina polnega okusa.

· K lažji hrani, kot je meso in ribe, se postrežejo vina nežnejših tonov, kot so belo, rose ali lahka rdeča vina. Pri strežbi se vedno upoštevajo tudi omake in priloge, ki lahko bistveno spremenijo okus hrane. Tako h kislim omakam običajno servirajo vina z višjo vsebnostjo kislin.

· K predjedi ali aperitivu običajno danes postrežejo peneče vino.

· Peneča in sladka vina naj bi se postregla na temperaturi od 6° do 8°C, lahka bela vina na 10°C, lahka rdeča vina in vina rose na temperaturi 12°C, srednje težka in polna rdeča vina pa na temperaturi od 17° do 19°C.

Vir slike: ''T lab- laboratory of tourism potentials'', avtor slike: Teja W.

In čeprav smo majhna država, se na naših policah nahaja zelo pestra ponudba vin, in da ne boste kot jaz, stali pred to polico 15 minut in študirali, katero vino vzeti in zato kupiš 3 steklenice namesto samo ene. Zato sem vam naredila kratek povzetek razširjenih mednarodnih ter udomačenih in tradicionalnih sort vin in se lepo zahvaljujem spletni strani 'Vinska družba Slovenije', da bom od sedaj naprej kupila pravo steklenico vina ;).

· Beli pinot - je sorta, ki ponovno prihaja v ospredje, po navadi jo odlikuje polnost, s telesom skladna kislost in aroma, ki spominja na hruško. Tako jo pogosto najlažje spoznamo. V svetu ga poznamo pod imeni, kot so: 'Pinot blanc', 'Pinot bianco'ali 'Weissburgunder' ter ima eleganten in poln okus.

· Cabernet sauvignon - se največkrat pojavi v zvrsteh, ki so podobne bordojcem. V zadnjih letih vino odlikuje izrazitejša sortnost. Je temno rdeče barve z vijoličastimi odtenki ter aromo, ki spominja na črni ribez, tobak ter zelišča. Ima krepak, sladko taninast in dolg pookus.

· Chardonnay - najbolj razširjena bela sorta na svetu ne potrebuje predstavitve. Najdemo jo v vseh vinorodnih deželah Slovenije in je opravičena do velikega slovesa, saj lahko vinar iz nje pridobi skoraj vse- od penine do mirnega vina ali predikatnega vina. Po svetu ga prepoznamo tudi po imenu 'Marillon blanc', je izrazito rumene barve ter ima vonj marelice ter melone.

· Renski rizling - mednarodno znana sorta je na tretjem mestu po razprostranjenosti. Pravijo mu kralj med vini in vino za kralje. Kar le pove, da gre za izjemno sorto, ki po nekaj letnem staranju spremeni senzorični profil, v prid zaznav po petroleju in kerozinu, kar je tudi dominantna aroma, po kateri ga zlahka prepoznamo. V zadnjih letih je sorta v mednarodnem vzponu. Poznamo ga tudi pod preprostim sinonimom 'Riesling', ki je zelenkasto do slamnato rumene barve, ima okus breskve in zrele marelice, pri nas so opazni tudi cvetlični vonji.

· Merlot - pomembna sorta za vse znane zvrsti, saj po kakovosti običajno preseže cabernet sauvignon. Rubin češnja je barva tega uglajenega vina ter ima vonj po češnji, slivovi marmeladi ter dimu. Okus je rahlo taninast, poln in harmoničen.

· Sivi pinot - v zadnjih letih zelo popularna in modna sorta na mednarodnem trgu. Ob sadnih zaznavah se rada pojavi nežna animalična zaznava, po oranžnem odtenku pa jo prepoznamo že na videz. Lahko je očarljivo letniško vino ali pa visoko predikatno vino. Sinonim za to sorto vina so 'pinot grigio', 'pinot gris' ali 'rulander'. Ima vonj ananasa, grenivke ter pridih cimeta, okus je alkoholno bogat, zrel in kompleksen.

· Traminec - poznamo dve različici, zato ločimo traminec in dišeči traminec. Kot pove ime, gre za aromatično sorto, ki ima v Sloveniji odličen sloves. Lahko je povsem suho vino ali pa visok predikat. Barva je rumena z zlatimi odtenki in ima vonj po lipovem cvetju in vrtnicah. Je sladko ter manj kislo vino.

· Rumeni muškat - je aromatična sorta, ki je razširjena v vseh vinorodnih deželah in prav povsod izkaže posebne vonjalne značilnosti. V Podravju bo aroma bolj cvetna in fina, v Posavju elegantna in polnejša in v Primorski deželi sestavljena in izrazita. Drugod po svetu ga boste prepoznali po imenih, kot so: 'Gelber muskateller' in 'Muscat a petits grains'. Je zlato rumene barve in ima vonj muškata, limone in vanilje ter je po okusu srednje poln, pogosto sladkast ter zelo obstojen.

· Modra frankinja - po navadi srednje polno vino, ki ga odlikuje prijeten rastlinski značaj, in rahla pikantnost. Lahko je razmeroma preprosto in pitno vino, lahko pa je tudi resna rdečina. Odločitev je v rokah vinogradnika in vinarja. Je živahno rdeče barve in ima vonj po robidah, murvi in čokoladi. Vino ima kisel, srednje poln in dokaj harmoničen okus.

· Modri pinot - skoraj ni resnega penečega vina, ki poleg chardonneya ne bi vključili tudi modri pinot in skorajda ne more biti moderne vinorodne dežele, ki se ne bi poskusila s pridelavo sorte, ki ji vinarji pripisujejo zahtevnost, in razvajenost. Sinonim za to elegantno vino je 'Pinot noir', ima značilno opečnato rdečo barvo ter vonj po jagodah, češnjah, kavi in usnju. Je nežno kiselkastega okusa.

· Laški rizling - je udomačena sorta v Podravju, Posavju in v Vipavski dolini na Primorskem. Gre za najbolj razširjeno sorto v Sloveniji, ki ji po dolgih letih ugled ponovno raste. Je sorta, ki lahko obilno rodi, a tedaj je vino lahno in pitno. Aromatske značilnosti so prej nevtralne, kot izrazite. Še najbolj do izraza pride mineralnost vina. Predvsem pa ne smemo pozabiti, da sorta lahko ponudi tudi izjemna predikatna vina. Tako se izkaže, da ne smemo verjeti stereotipu, da so določene sorte boljše od drugih. Skoraj vse je odvisno od vinogradnika in vinarja. Je zelenkasto rumene barve in ima vonj po limoni, zgodnjih jabolkah ter mil vonj po cvetlicah. Okus je lahkoten in svež.

· Malvazija - vedno bolj pomembna sorta za celotno Primorsko deželo. Možna raznovrstna uporaba, vključno s peninami, barikiranimi vini in predikati. Barva je slamnato rumena z zelenimi odtenki ter ima vonj po eksotičnem sadju in akaciji. Okus je temperamenten, svež in okusi se blaga grenčica.

· Refošk - najbolj razširjena sorta v Slovenski Istri. Je zelo posebna, saj daje rdeče vino s poudarjeno kislostjo, kar ni usklajeno z mednarodnim okusom. Je izrazito umeščena v lokalno okolje. Sinonim za refošk je 'Refosco d' Istra' in je intezivno rdeče barve z vijoličastim odtenkom. Ima vonj po višnji ter malini, okus pa je kiselkast, malo trpek in dokaj harmoničen.

· Šipon - po razprostranjenosti druga sorta v Podravju. Sodi med avtohtone in tradicionalne sorte. Legenda pravi, da je ime nastalo iz francoskega 'Si-bon', kar pomeni tako dobro, kar naj bi bili vzkliki križarjev, ki so na poti do Jeruzalema prešli naše kraje. Sorta nima mednarodne veljave, pa vendar ima vino identiteto, ki jo izkaže skozi mineralnost. Podobno kot pri laškem rizlingu lahko tudi šipon ponudi dnevno spremljavo ali visok predikat. Sinonim za to vino je 'Furmint', je zelenkasto rumene barve in ima vonj po limeti in včasih tudi po ananasu. Okus pa je mineralen in zanimiv :).

In ko sedaj vemo, katero vino izbrati, bomo prešli na najbolj pomemben del članka: ''Pozitivni učinki zmernega pitja vina!''

· Vino v zmernih količinah (do 2 kozarca na dan), po nekaterih raziskavah preprečuje proces arterioskleroze in nastajanje krvnih strdkov, ki mašijo srčne žile ter povzroča zvišanje količine HDL holesterola v krvi. Ta t. i. dobri holesterol v nasprotju s slabim LDL holesterolom, ki povzroča obloge na stenah žil, žile čisti. Paul Ridker iz Univerze na Harvardu je v svoji raziskavi ugotovil, da alkohol spodbuja celice na stenah srčnih arterij k izdelavi snovi s sposobnostjo raztapljanja krvnih strdkov. Večje količine zaužitega vina pa so zdravju škodljive in povečujejo verjetnost bolezni srca in jeter, lahko pa privedejo tudi do možganskih krvavitev in povečujejo verjetnost nesreč, samomora, zastrupitve in alkoholizma.

· Pomaga pri hujšanju!! Drage moje dame, od sedaj naprej naj vas ne skrbi, kaj boste pile, ko boste na dieti, saj se v vinu nahaja antioksidant resveratrol. Resveratrol dobro deluje proti nalaganju odvečne telesne maščobe, saj vsebuje naravno spojino, ki lahko napade maščobne celice in jih razbije. V eni od raziskav so podgane uživale kalorično zelo bogato hrano, ki je vsebovala ogromno nasičenih maščob, a se zahvaljujoč uživanju resveratrola niso zredile – ravno nasprotno pa je bilo s podganami v kontrolni skupini, ki resveratrola niso prejemale. Resveratrol poleg v rdečem vinu najdemo tudi v rdečem grozdju, borovnicah in oreščkih.

· Ta čudežni antioksidant se je kot učinkovit izkazal tudi pri obrambi pred različnimi rakavimi obolenji. Pri tem velja opozoriti, da so bile v raziskavah, v katerih so se ukvarjali s tovrstnimi učinki resveratrola, uporabljene precej velike količine tega antioksidanta. Sicer pa resveratrol povezujejo predvsem z zmanjšanjem tveganja za razvoj raka na debelem črevesu in danki, ki je danes eno najpogostejših rakavih obolenj pri nas.

· V azijski medicini so resveratrol uporabljali za zdravljenje povišanega krvnega tlaka.

· Resveratrol na naše celice deluje neposredno, saj povečuje aktivacijo proteina SIRT1, s tem pa močno prispeva k boljši regeneraciji celic in zmanjša njihovo odmiranje.

· Ta snov pa vas bo branila tudi pred prehladom, saj je kar nekaj dokazov da redno uživanje vina (v zmernih količinah!) poveča odpornost imunskega sistema.

· Znanstveniki so v raziskavi, ki so jo naredili leta 2014, ugotovili, da se je vino izkazalo kot za zelo dobro ustno vodico, saj je zobe zelo dobro ščitilo pred zobno gnilobo ter kariesom. Aktivna sestavina, ki jo najdemo v grozdju, ima antimikrobne učinke na bakterije v ustih ter da ne omenjamo dejstva, da ima veliko bolj prijeten okus kot večina ustnih vodic :).

· Ste se vprašali kdaj, zakaj ženske, ki živijo ob Mediteranu, tako dobro izgledajo? Zato ker redno spijejo kozarček vina ob kosilu ali večerji in ker so raziskovalci z oddelka za biokemijo na hongkonški medicinski univerzi Li Ka Shing, ki so preučevali procese prezgodnjega staranja ugotovili, da resveratrol zaradi antioksidativnega delovanja močno podaljša življenjsko dobo celic in tako upočasnjuje staranje.

Sedaj pa se pogovorimo še o tej 'zmerni količini', ki je tako zdrava. Da ne boste pretiravali, vam bom povedala točno, koliko lahko največ spijete (ter tudi, da se zavarujem pred morebitno tožbo, da sem vas navajala na alkohol :) ). Dame lahko največ na dan spijete 175 ml vina, medtem ko moški si ga lahko privoščite malo več, in sicer imate 250 ml čisto dovolj.

Čin čin vam želi,

Adrijana!

---

Viri: ''wikipedia'', ''Vinska družba Slovenije'', ''Harvard School of Public Health''
Vir slike: ''T lab- laboratory of tourism potentials'', avtor slike: Teja W.