MENU‎ > ‎Poezija‎ > ‎Objave - Poezija‎ > ‎

Bralni klub KIRA KNJIGA in Sapfo, julij 2016

objavljeno: 21. jul. 2016 16:50 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 23. jul. 2016 22:38 ]
V četrtek, 21.7.2016, je Mestna knjižnica Izola v sodelovanju z Inštitutom za arheologijo in dediščino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem organizirala srečanje bralnega kluba KIRA KNJIGA.  

V toplem poletnem večeru, med oljkami na travniku v Arheološkem parku Simonov zaliv, smo brali fragmente pesmi prve evropske pesnice, Sapfo in razmišljali o ljubezenskih čustvih. Bralni klub je vodila Diana Pungeršič, literarna kritičarka in prevajalka.


Kot bog se zdi mi mož, ki ima pravico

Kot bog se zdi mi mož, ki ima pravico,
da srečen ti nasproti sme sedeti,
da more ti v oči oči smehljave zreti,
slušaje sladko tvojo govorico.

A meni v strahu stiska se srce:
zakaj če ugledam te za hip samo,
mi otrpne jezik, usta oneme,
gomzeč prešine ogenj mi telo.

Tema zagrne jasni mi pogled,
v ušesih šumno mi bučanje bije
in mrzel pot na mah me vso oblije,
po udih spreletava me trepet.

Bolj bleda sem ti ko usahla ruša,
še malo, pa bi umrla, se mi zdi;
vendar, Agalis moja, močna duša
prenesti mora vse, kar se zgodi.



Svatovska pesem


Blažen ko bogovi se zdi mi vsakdo, 
kdor sedi nasproti lahkó ti v družbi, 
zbliza sluša glas tvoj sladko prikupni, 
smeh očarljivi. 

Meni stiska, vedi, srce se v prsih: 
kajti naj ugledam te zgolj za hipec, 
glas noben ne pride mi več iz grla, 
usta so nema. 

Jezik več ne gane se nepremičen, 
nežen ogenj bliskoma spreleti me, 
luč oči mi ugasne, v ušesih slišim 
šumno bučanje. 

Pot oblije vse mi telo, trepečem, 
Bleda bolj sem kakor usahla trava, 
malo še, pa po meni biló bi, mislim, 
moja Agalis. 

Toda treba vse je prenesti …




Jaz ljubim sijaj

Jaz ljubim sijaj,
to je moj delež v življenju,
svetal je ta moj delež in lep,
ker ljubim sonce.



Stvar najlepša zdi se na črni zemlji


Stvar najlepša zdi se na črni zemlji
enim vojska konjikov, drugim pešcev,
tretjim ladje: meni pa zdi lepo se
to, kar kdo ljubi.

To lahko je vsakomur dokazati:
sama lepa Helena, kot je lepše
svet še ni videl, ušla je možu,
vzoru vsem moškim,

ter nezvesta v Trojo odplula z drugim,
ne misleč na dete in ljube starše,
ker jo s prave poti je speljala
Kipris boginja.

Naj še jaz denes Anaktorije daljne
spomnim se zopet!

Raje ljubki videla njen korak bi,
svetlo igro na nje žarečem licu
kakor bojna kola in trume pešcev
Lidije cele.





Sapfo [sapfó] antična grška pesnica, * med 630 pr. n. št. in 612 pr. n. št., Eres, otok Lesbos, Grčija.

Sapfo naj bi bila majhne postave in temne polti. Bila je poročena in imela je hčer. Njena poezija ji je prinesla tako slavo, da so ji v sicilskih Sirakuzah ob obisku v čast postavili spomenik. Njena družina je bila politično dejavna, zato je Sapfo veliko potovala. V svojem življenju je vodila višjo dekliško šolo. Sapfo si je prizadevala, da bi njene učenke gojile telesno lepoto in tudi lepoto duše, kar je bil ideal njene šole.

Bila je lirska pesnica, ki je razvila lastno sapfiško kitico. To je štirivrstična kitica, ki obsega tri peterostopične verze in dvostopični sklepni verz. Pesnica je napisala devet knjig pesmi, verjetno jih je imenovala po devetih Muzah. O prvi knjigi vemo, da je štela 1320 verzov; Lahko sklepamo, da je napisala vsega skupaj čez deset tisoč verzov, toda od vsega tega ni ohranjena niti dvajsetina!

Njej pripisujejo vodenje esteskega gibanja, ki se je nagibalo stran od klasičnih tem bogov k temam izkušnje človeškega posameznika. Epigram, ki ga pripisujejo Platonu, jo označuje kot »deseto muzo«.

Večinoma je pisala ljubezenske pesmi, od katerih so se ohranili le delci, z izjemo ene celotne pesmi, Molitve Afroditi. Glede na ugled, ki ga je uživala v svojem času, je svet v njenem delu izgubil dragocen zaklad. Nekatere od teh pesmi so bile naslovljene na ženske. Beseda lezbijka je izpeljana iz imena otoka Lesbos, od koder je prihajala Sapfo. Zaradi homoseksualnih vsebin in nedvoumne erotičnosti njenega dela krščanska cerkev ni odobravala, kar je verjeten razlog, da se pesmi niso ohranile, saj so prepisovanje odklanjali, dela pa tudi dejavno uničevali. Gledano iz zgodovinskega stališča je Sapfo prihajala iz plemiške družine, imela tri brate, se poročila in rodila najmanj eno hčerko, bila iz političnih razlogov pregnana v Sirakuze, od koder se je vrnila leta 581 pr. n. št. in umrla v starosti.


Vir: Wikipedija, julij 2016, Sapfo, freska v Pompejih


Zapisala: Vanja Čibej