Ne pozabi, vedno ti bom stal ob strani, 

te ščitil pred tem krutim svetom, 

ti zatiskal oči in ušesa, 

ti lagal, da je vse, kakor mora biti. 

Obvaroval te bom pred sovraštvom. 

Posušil bom tvoje solze. 

Pregnal bom tvoj strah. 

Ponovno ti bom dal vero v ljubezen. 

Posušil sem tvoje solze,

bile so solze žalosti.

Jokaš že celo življenje,

tudi v nebesih boš jokala,

tvoje solze se bodo spremenile v dež.

Če ne bi jokala, bi zblaznela,

če ne bi jokala, bi umrla.

Jočeš z glavo na moji rami.

Ob tebi se počutim pristnega.

Kar jokaj še naprej,

ob tebi se počutim živega.

Sanjal sem te, kako hodiva z roko v roki.

Čutil sem tvojo toplino v sanjah.

Vse okoli naju so bile žive barve.

Ti si bila zgovorna in razumevajoča,

jaz sem se počutil živega.

Bil sem samozavesten in močen.

Vse je bilo tako resnično,

vse je bilo, kakor bi to že doživel.

Moje sanje so najina prihodnost.

Z mojo roko sem prijel tvojo roko,

odnesel sem te v srce.

Ne bova več prišla nazaj.

Odšla bova daleč proč,

proč od laži,

proč od zahrbtnosti.

V mojem srcu boš varna.

Dal sem ti moje srce, drugega ne premorem.

Če ne bi bilo tebe, bi moje srce nehalo biti.

Ko bom umrl, ne bo več sonce zašlo.

Ko bom umrl, ne bo več lune na nebu.

Ko bom umrl, ne bo več zvezd.

Ko bom umrl, ne bo več nehalo deževati.

Ko bom umrl, bo morje usahnilo.

Ko bom umrl, bo vsakemu pritekla solza.

Ko bom umrl, bodo vsi zamižali.

Ko samo eden umre, umreva oba.

Letim nad oblaki,

sem tako lahek.

Pod menoj je morje,

pod menoj je gozd,

okoli mene je sama modrina.

Nočem nazaj na zemljo,

letim vedno višje,

vedno bližje sem soncu.

V moji naravi je, da letim.

Usojeno mi je leteti.

Moja duša mi je dala krila.

Moja duša je svobodna kot ptica.

Težko diham,

me duši.

Kljub vsemu ne neham govoriti.

Govorim s težavo.

Kdaj bom spet svobodno zadihal?

Bom dočakal ta dan?

Ta dan, ko bodo vse skrbi izginile,

vsi bodo srečni,

vsi bodo svobodni.

Začela se bo nova doba.