MENU‎ > ‎Poezija‎ > ‎Objave - Poezija‎ > ‎

Jon Jonatan, Ksenija Zmagaj

objavljeno: 8. feb. 2016 00:23 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 8. feb. 2016 00:28 ]

Jon Jonatan 


Ti in jaz,
korak v čas,
globina dna
in vrh sveta,
obrisan prah,
s polic teme,
začrtan svit
v dlaneh neba,
ti in jaz
in vek v tek,
z globino
na gladino,
izvezeni trak

okrog stopal.


*

Podčrtaj nebo
z belo svetlobo,
izlušči iz kamna
kapljo krvi,
zajemi me v prst
svoje ravni,
zakrili s perutmi,
čez ozke poti,
poišči me
v koreninah krošnje
skrivne čudi,
utelesi začudenje
žarečih oči.

*

Postrgaj prah
z oble dupline
za rod  v moje
ajdovo polje,
posadi kaplje ržene,
potlej me nesi
med smrečje
v začetek obstoja,
izbriši z obzorja
vse meje in spone.

*

Razpihaj temo
iz vseh  kotov,
sedi v sredino
in vdihni globoko,
prisluhni trepetu
glasne tihote,
sedi v čoln morja
in požanji vso sol
z mojih obronkov.

*

Čistost duha
v platnenih rjuhah,
srebro čez nebo,
čez mehko telo,
pa stopinje za zvezde,
za kaplje kovane,
iz skorje drevesne,
v molku te nesem
v korakih za ceste.

*

Odpošljem se
v toploto začetka,
na prste
preštejem do tri,
začaram utrinke
v pršice bakrene,
sedem v gugalnik
škrlatno medene

pravljične teme.




Pesmi napisala: Ksenija Zmagaj